Ustavno sodišče zavrnilo začasno zadržanje novele zakona o lokalnih volitvah, njeno vsebino bo presojalo na eni prihodnjih sej

Sredi junija je koalicija skupaj s svojo zvesto podpornico stranko Resnica sprejela novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je po 24 letih ukinila volilno pravico državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na lokalnih volitvah. Novela ni začela veljati takoj, saj je bilo zbranih 5.295 podpisov za začetek referendumskega postopka.

A so tik pred predvidenim začetkom zbiranja 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma nevladne organizacije in društva pobudo umaknila. Novela je tako 2. septembra začela veljati, s tem pa se je odprla pot, da so poslanci opozicijskih SD, Svobode in Levice konec prejšnjega tedna vložili zahtevo za ustavno presojo novele zakona o lokalnih volitvah in predlog za njeno začasno zadržanje.

"Menimo, da je nujno, da ustavno sodišče o naši zahtevi odloča absolutno prednostno ter da tudi odloči o začasnem zadržanju izvajanja novele," so poudarili v opoziciji. Lokalne volitve so namreč pred vrati.

Ustavni sodniki odločili, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje

Tako se je zahteva poslancev opozicije znašla na dnevnem redu današnje seje ustavnega sodišča. A je to predlog za začasno zadržanje izvajanja novele zavrnilo. Kot razlog je navedlo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču.

Ta določa, da sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

Za tak sklep je glasovalo šest ustavnih sodnikov, dve ustavni sodnici Neža Kogovšek Šalamon, ki je v zadevi sodnica poročevalka, in Barbara Kresal pa sta bili proti in sta napovedali odklonilni ločeni mnenji. Sodnik Rok Čeferin je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.

Vsebino novele bo ustavno sodišče presojalo na eni od prihodnjih sej

Ustavno sodišče smo vprašali, zakaj meni, da zaradi izvajanja novele zakona o lokalnih volitvah ne bodo nastale težko popravljive škodljive posledice. Odgovorili so nam, da ustavno sodišče, kot izhaja iz odločitve, ni podalo razlogov, temveč je predlog zavrnilo z neobrazloženim sklepom.

Zanimalo nas je tudi, ali odločitev ustavnega sodišča že pomeni, da državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji na letošnjih lokalnih volitvah ne bodo mogli glasovati oziroma kdaj je mogoče pričakovati odločitev glede ustavnosti novele.

Odgovor se je glasil: "Odločitev pomeni, da se volilna opravila zaenkrat nadaljujejo po tem zakonu. Vsebino, izpodbijano z zahtevo za oceno ustavnosti, bo ustavno sodišče presojalo na eni od prihodnjih sej."

V opoziciji upajo, da bo ustavno sodišče o morebitni protiustavnosti novele odločilo še pred volitvami

V opoziciji, ki je nad današnjo odločitvijo ustavnega sodišča presenečena, poudarjajo, da je šlo zgolj za odločanje o zadržanju novele, postopek presoje ustavnosti pa se nadaljuje. Upajo, da bo ustavno sodišče s tem postopkom pohitelo in bodo državljani tretjih držav v primeru ugotovitve protiustavnosti na novembrskih lokalnih volitvah lahko glasovali.

"Pričakovali smo, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona," so navedli v Svobodi. Začasno zadržanje bi po njihovih navedbah pomenilo, da bi se bližajoče se lokalne volitve izvedle po doslej veljavni zakonodaji, ustavni sodniki pa bi imeli dovolj časa, da vsebinsko odločijo o zadevi.

"Ustavni sodniki so se odločili drugače. Odločitev spoštujemo, v tem trenutku je pomembno predvsem to, da se čim prej zaključi vsebinska presoja zakonskih sprememb. Ključno bi bilo, da ustavni sodniki odločitev sprejmejo pred dokončnim oblikovanjem volilnih imenikov," so poudarili v Svobodi.

V primeru, da bi ustavni sodniki po lokalnih volitvah presodili, da so zakonske spremembe neustavne, bi namreč za ljudi, ki jim je bilo poseženo v volilno pravico, nastala nepopravljiva škoda, odprlo pa bi se tudi vprašanje o legitimnosti lokalnih volitev," so dodali v največji opozicijski stranki.

Tudi v SD so poudarili, da spoštujejo današnjo odločitev ustavnega sodišča. Hkrati pa pričakujejo, da bo ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona odločilo v najkrajšem možnem času.

"Pri tem ne gre za običajno vprašanje ustavnosti zakona. Gre za volilno pravico ljudi, ki živijo v Sloveniji, imajo tu stalno prebivališče in so bili do zdaj vključeni v odločanje o prihodnosti svojih lokalnih skupnosti. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je odvzem te pravice protiustaven po izvedenih lokalnih volitvah, te pravice za letošnje volitve ne bo več mogoče učinkovito povrniti," so navedli Socialni demokrati.

"Odgovornost ustavnega sodišča je sedaj še toliko večja"

Kot so še izpostavili, je sedaj odgovornost ustavnega sodišča še toliko večja. "O vsebini zakona mora odločiti dovolj hitro, da morebitna protiustavna ureditev ne bi povzročila neutemeljenega odvzema volilne pravice," so ocenili v SD.

V Levici pa so poudarili, da ustavno sodišče danes ni odločilo, da je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav v skladu z ustavo: "Odločilo je zgolj to, da zakona do končne vsebinske presoje ne bo začasno zadržalo. Postopek presoje ustavnosti se nadaljuje."

Kot so izpostavili, so lokalne volitve pred vrati, posledice pa so zelo konkretne: "Ljudje, ki v Sloveniji stalno živijo, delajo, plačujejo davke in tukaj vzgajajo svoje otroke, bi lahko ostali brez možnosti odločanja o skupnosti, v kateri živijo."

Zato v Levici pričakujejo, da bo ustavno sodišče o vsebini zahteve in morebitni protiustavnosti ukinitve volilne pravice odločilo dovolj hitro, da bodo v primeru ugotovljene protiustavnosti tujci lahko, tako kot že zadnjih 20 let, volili tudi na prihajajočih lokalnih volitvah.