Varuh odslej varovana oseba: Grozili so mi s smrtjo in prišli celo na dom

Slovenija 29. Jul 202217:02 > 17:098 komentarjev
Delite:
Peter Svetina
Foto: Borut Živulovič/BOBO

Po spremembi vladne uredbe o varovanih osebah zdaj mednje sodi tudi varuh človekovih pravic, ki bo varovan po četrti stopnji. Za to je urad varuha zaprosil sam, saj je Peter Svetina prejemal zelo resne grožnje. O tem je spregovoril za N1.

Vlada je na četrtkovi seji spremenila uredbo o policijskem varovanju, s katero se spreminja pravna podlaga za varovanje predsednika vlade – za to je sprejela posebno novo uredbo – ob tem pa bo odslej med varovanimi osebami tudi varuh človekovih pravic. Kot so pojasnili v njegovem uradu, so to ministrstvu za notranje zadeve predlagali že pred časom, tudi zaradi številnih groženj, ki jih je bil deležen v zadnjem obdobju.

Varuh Peter Svetina, ki je na položaju od februarja 2019, je za N1 pojasnil, da je bilo tega kar precej in da je grožnje s strani pobudnikov prejemal tako pisno kot tudi neposredno v pisarni in na domu. Nekatere so bile usmerjene celo v njegovo družino, med njimi pa so bile tudi grožnje s smrtjo. “Ne bi pa nikakor hotel imeti tretje stopnje. Samo, da je tista varnost, da imaš četrto stopnjo, da dobiš številko in lahko pokličeš odgovorno osebo, da lahko potem odreagirajo,” pravi Svetina.

Najbolj ga je skrbelo zaradi otrok, saj z družino živijo na podeželju, več posameznikov pa mu je že grozilo na domu. Čeprav so se v zadnjih dveh letih grožnje stopnjevale, pa pravi, da se niso pojavljale le zaradi epidemioloških ukrepov, pač pa je šlo za različne pobudnike. “Ljudje so živčni in agresivni,” vzdušje v družbi ocenjuje varuh, ki ob tem spomni, da so imeli tudi njegovi predhodniki podobne težave.

A Matjaž Hanžek, ki je položaj varuha zasedal med letoma 2001 in 2007, pravi, da je bilo zgolj enkrat tako hudo, da je grožnje prijavil policiji. “Takrat so se spravili na moje otroke in grozili, da jih bodo spekli na ražnju.” Sicer pa je bilo med odzivi veliko tudi pohval, še dodaja Hanžek, ki bi se težko opredelil do smiselnosti tega, da je varuh zdaj varovana oseba. Predvsem zato, ker ne pozna trenutnega stanja na uradu. Poudarja pa, da se je treba zaščititi predvsem pred tistimi, ki imajo moč in so na oblasti. To so tisti, ki zares lahko spodbujajo sovraštvo in nestrpnost, ne pa ljudstvo, je še prepričan nekdanji varuh in poslanec.

Prav tako se Hanžek ni opredelil do argumenta urada, da varuh človekovih pravic ni klasičen državni organ, ampak neodvisna institucija, ki je “po diplomatski hierarhiji na sedmem mestu in katerega položaj je precej podoben položaju predsednika ustavnega sodišča.” Na vprašanje, zakaj se jim je to zdelo pomembno izpostaviti, Svetina odgovarja, da zato, ker “vse te ustavne kategorije imajo četrto stopnjo varovanja in je bil to argument vladi, da bi moral tudi varuh človekovih pravic to imeti, sploh zdaj, ko je prišlo do tako hudih groženj.”

Štiri stopnje varovanja, podrobnosti policija ne razkriva

Policija bi sicer že po doslej veljavni uredbi lahko varovala tudi druge državne funkcionarje, “če je zaradi opravljanja njihove funkcije oziroma opravljanja javnih nalog resno ogroženo njihovo življenje in telo”. To lahko ob predlogu predstojnika državnega organa, v katerem je funkcionar zaposlen, ali pristojnega ministra in na podlagi ocene ogroženosti, ki jo izdela policija, odredi generalni direktor policije. V primeru visoke ogroženosti lahko policija po četrti stopnji varuje tudi njihove družinske člane.

Kot je še razvidno iz “uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija”, je po najvišji, prvi stopnji varovan zgolj šef tuje države na državniškem, uradnem in delovnem obisku v Sloveniji.

Po drugi stopnji policija varuje predsednika republike in predsednika vlade, po tretji stopnji pa predsednika državnega zbora, ministra za zunanje zadeve, ministra za obrambo, ministra za notranje zadeve, novoizvoljenega predsednika republike v času od uradne razglasitve izida volitev do prevzema funkcije, bivšega predsednika republike še tri mesece po prenehanju opravljanja funkcije in bivšega predsednika vlade še tri mesece po prenehanju opravljanja funkcije.

Foto : PROFIMEDIA

Do četrtkove spremembe uredbe so bili po tretji stopnji varovani tudi podpredsedniki vlade, spremstvo varnostnika (policista) pa so obdržali še tri mesece po prenehanju opravljanja funkcije. To je uvedla prejšnja vlada, sedanja pa je uredbo spremenila tako, da bo podpredsednike policija varovala le, če bo to narekovala ocena ogroženosti, sicer bodo varovani po četrti stopnji. Luka Mesec se je sicer fizičnemu varovanju tako ali tako odrekel že ob nastopu funkcije, Tanji Fajon pa tretja stopnja pripada zaradi položaja zunanje ministrice.

Po četrti stopnji policija varuje predsednika državnega sveta, predsednika ustavnega sodišča, predsednika vrhovnega sodišča, vse preostale ministre, generalnega državnega tožilca, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, generalnega direktorja policije, družinske člane predsednika republike in predsednika vlade, kandidate za predsednika republike od uradne potrditve kandidatur do uradne razglasitve izida volitev, bivšega predsednika republike devet mesecev po prenehanju trimesečnega varovanja po tretji stopnji in bivšega predsednika vlade devet mesecev po prenehanju trimesečnega varovanja po tretji stopnji.

Policija sicer podrobnosti o posameznih stopnjah iz varnostnih razlogov nikoli ne razkriva, gre za tajnost. Znano je zgolj to, da pri četrti stopnji varovanja oseba nima spremstva varnostnika, razen če se stopnja ogroženosti poveča. Na naše vprašanje so tako na policiji odgovorili zgolj: “Četrta stopnja varovanja pomeni, da osnovni nabor ukrepov varovanja zajema ukrepe preventivno-operativnega in tehničnega varovanja.”

Nekaj podrobnosti je sicer dostopnih na spletnih straneh policije, kjer glede preventivno-operativnega varovanja pojasnjujejo, da gre za uporabo in izvajanje varnostnih ukrepov za predhodno delovanje, z namenom preprečevanja ogrožanja varovanih oseb, objektov in prostorov. “To pomeni zbiranje in analiziranje informacij ter ocenjevanje ogroženosti varovanih oseb in objektov, organiziranje, načrtovanje, koordiniranje, izvajanje in nadziranje izvajanja varnostnih ukrepov za (posredno) in neposredno delovanje na lokacijah, prostorih, objektih zadrževanja, bivanja, nastanitve ali delovanja varovanih oseb in drugih mednarodno zaščitenih oseb v Sloveniji za zaznavanje in preprečevanje ogrožanja,” so zapisali na policiji.

O tehničnem varovanju objektov pa pravijo, da za te ukrepe “skrbijo usposobljeni strokovnjaki, ki z uporabo sodobnih alarmnih in videonadzornih sistemov ter sistemov mehanske zaščite zagotavljajo visoko stopnjo varnostnih storitev na tem področju dela.”

Na policijo smo poslali tudi vprašanje, kaj spremenjena uredba pomeni za stroške varovanja, a so odgovorili, da evidence stroškov varovanja posameznih varovanih oseb ne vodijo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar