Vlada naj bi bila pripravljena zvišati povprečnino, a zahtevam občin ne bo ugodila v celoti

V predlogu zakona o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji dve leti je za zdaj upoštevan znesek 835 evrov, kot je bil dogovorjen v lanskem letu, a so na finančnem ministrstvu za STA pred dnevi že pojasnili, da bodo v pogajanjih z združenji občin višino povprečnine za leti 2027 in 2028 še prilagodili.

Izhodišča reprezentativnih združenj občin tokrat niso poenotena. Če bi sledili skupnemu predlogu Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS), bi bila povprečnina v prihodnjem letu 960,60 evra, leto zatem 1.002,38 evra, po predlogu Združenja občin Slovenije pa še nekoliko več, in sicer bi v letu 2027 znašala 973,52 evra, leta 2028 pa 1.020,86 evra.

V občinah opozarjajo na razkorak med povprečnino in dejanskimi stroški, ki jih imajo z izvajanjem zakonskih nalog. Med glavnimi razlogi za rast stroškov pa izpostavljajo plačno reformo v javnem sektorju, dvig minimalne plače, kot tudi višje stroške energentov ter posledično blaga in storitev. Rastejo stroški javnih zavodov, ki jih financirajo občine, naraščajo stroški predšolske vzgoje in dolgotrajne oskrbe.

V SOS in ZMOS ob tem poudarjajo, da so v letih 2027 in 2028 predvidena nadaljnja povišanja plač v javnem sektorju, ki bodo dodatno vplivala na občinske proračune. Ker metodologija ministrstva za finance temelji na podatkih preteklih let, pa se učinki teh povišanj v izračunih odražajo z zamikom.

Smrdelj: Stroški občin rasli občutno hitreje od inflacije

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je na današnjem sestanku opozoril tudi, da so stroški občin v zadnjih letih rasli občutno hitreje od inflacije. Občine pa morajo za izvajanje rednih nalog namenjati tudi sredstva iz drugih virov, kar omejuje njihove razvojne in investicijske možnosti.

Ob tem je poudaril, da bi bila povprečnina, nižja od približno 935 evrov za leto 2027, za občine težko vzdržna, saj bi pomenila nadaljevanje sedanjih finančnih težav. Izpostavil je tudi potrebo po vrnitvi k sistemu, v katerem bi se višina povprečnine določala na podlagi izračunanih stroškov občin, namesto z vsakoletnimi pogajanji, ki povzročajo negotovost pri njihovem financiranju.

Po oceni SOS bodo stroški izvajanja zakonsko določenih nalog občin v letošnjem letu znašali okoli 954 evrov na prebivalca. Kot so navedli v sporočilu po današnjih pogajanjih, pa so tudi po izračunu finančnega ministrstva povprečni tekoči odhodki in tekoči transferi občin v letu 2025 znašali 887,33 evra na prebivalca, kar presega tako povprečnino za leto 2026 v višini 845 evrov kot tudi predlagano povprečnino za prihodnji dve leti.

Predsednik SOS Nejc Smole je na sestanku ob rasti obstoječih stroškov opozoril tudi na dodatne finančne obveznosti, ki jih občinam prinašajo državni ukrepi. "Med drugim je izpostavil uvedbo brezplačnih kosil v osnovnih šolah, zaradi katere bodo potrebne večmilijonske investicije občin, ukinitev dodatnega normativa v vrtcih ter področje dolgotrajne oskrbe. Čeprav so prebivalci upravičeni do financiranja dolgotrajne oskrbe, občine še naprej sofinancirajo pomoč na domu, saj je ta za uporabnike cenovno ugodnejša," so njegova opozorila povzeli v SOS.

Na ministrstvu naj bi poudarili iskanje kompromisov

Ob tem je ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs po njihovih navedbah napovedala, da bo razbremenitev občin ena od točk prve seje delovne skupine za lokalno samoupravo.

Kot so navedli v ZOS, pa so glede dviga povprečnine na vladni strani izpostavili zahtevne javnofinančne razmere in omejene možnosti za dodatno povečevanje proračunskih izdatkov. Poudarili so potrebo po racionalizaciji izvajanja občinskih nalog in zmanjševanju njihovih finančnih obremenitev.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Kristina Šteblaj je po navedbah SOS poudarila, da bo pri usklajevanju višine povprečnine treba iskati kompromisne rešitve. Ob oceni, da so razlike med trenutnimi izhodišči prevelike, pa je vladna stran združenja pozvala k pripravi približevalnega predloga za naslednji sestanek.