Pod Šmarno goro v Ljubljani se za dva milijona evrov že nekaj let prodaja hiša, v kateri je živel slovenski politik Edvard Kardelj. V nepremičninski agenciji, ki posreduje pri prodaji, pravijo, da se občasno zanjo zanima kakšen potencialni kupec. Hiša je v slabem stanju, zato je potrebna temeljite prenove.
Pod Šmarno goro se za dva milijona evrov že nekaj let prodaja vila, v kateri je dolga leta z družino živel slovenski politik Edvard Kardelj. V oglasu agencije MKA nepremičnine, ki hišo v Tacnu trži, piše, da ta stoji v zelenem okolju gozdov, stran od mestnega vrveža, a še vedno le nekaj minut stran od vse infrastrukture.
Hiša stoji na skoraj 8.500 kvadratnih metrov veliki parceli in je nekoliko odmaknjena od naselja in drugih hiš. Ima klet, pritličje, eno nadstropje in mansardo. Poleg hiše stoji na parceli še dobrih sto kvadratnih metrov velik pomožen objekt. Na parceli sta tudi bazen in ribnik. Hiša in bazen sta potrebna obnove.
V nepremičninski agenciji so za N1 povedali, da zanimanje za hišo je – vsake toliko časa se zanjo zanima potencialni kupec. Po njihovem mnenju je hiša primerna predvsem za veleposlaništva ali predstavništva držav. Je pa hiša, ki je znana tudi pod imenom Kardeljeva vila, potrebna temeljite prenove, vendar ni zaščitena. Parcela ni zazidljiva, zato večji gradbeni objekti na njej niso dovoljeni.
Fotogalerija: poglejte si hišo, v kateri je živel Edvard Kardelj
Hišo je leta 1938 zgradil industrialec Ivan Seunig, nato pa jo je Jugoslavija leta 1947 podržavila, lastnika pa prisilila v podpis menjalne pogodbe, s katero je dobil precej manj vredno vilo v ljubljanski Rožni dolini. Najprej je v njej živel politik Boris Kraigher, kmalu pa so se v hišo preselili Kardeljevi. Ti so v njej ostali skoraj do razpada Jugoslavije, saj je v hiši po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 živela njegova žena Pepca. Leta 1990 se je v hišo za nekaj let vselil generalštab Teritorialne obrambe.
V postopku denacionalizacije, ki se je vlekel kar 15 let, je sodišče hišo leta 2010 vrnilo pokojnima Idi Seunig in Ivanu Seunigu oziroma njunim naslednikom. Dnevnik je takrat pisal, da nasledniki niso dolžni vrniti nepremičnine v Rožni dolini, ki je bila upravičencema ob nacionalizaciji dana v zameno, saj vrednost nepremičnine v Rožni dolini ni presegla 30 odstotkov vrednosti Vile Tacen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje