Zasebni zdravniki: Če ureditev ni spoznana za protiustavno, še ne pomeni, da je dobra

Ustavno sodišče je presodilo, da del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki se nanaša na institut odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in omejitve koncesij, ni v neskladju z ustavo. Presojo je začelo na pobudo Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, ki je v odzivu izpostavilo, da se je sodišče dotaknilo zgolj dveh, relativno ožjih segmentov njihove pobude.

V združenju ugotavljajo, da je sodišče v delu presoje pritrdilo njihovim opozorilom, "da določene rešitve zakona odpirajo resna ustavnopravna vprašanja in terjajo spremembo zakona", kar jih veseli. Hkrati pa poudarjajo, da dejstvo, da ustavno sodišče posamezne ureditve ni spoznalo za protiustavno, še ne pomeni, da je ta ureditev dobra ali primerna za delovanje zdravstvenega sistema.

Od nove sestave DZ pričakujejo, da bo pristopila k celoviti prenovi zakona o zdravstveni dejavnosti. Kot so navedli, namreč trenutna ureditev "ni zastavljena v smeri razvoja, večje dostopnosti in krepitve zdravstvenega sistema, temveč ustvarja dodatne omejitve in negotovosti tako za izvajalce kot za paciente".

Razočarani so nad stališčem sodišča glede pogoja delovnih izkušenj

Posebej so v današnjem sporočilu izrazili razočaranje nad stališčem sodišča glede pogoja delovnih izkušenj, ki jih mora izpolnjevati odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Ta mora namreč imeti najmanj dve leti delovnih izkušenj po izpolnitvi pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti.

Kot so zapisali, v praksi takšna ureditev pomeni, da mladi zdravniki, zobozdravniki in drugi zdravstveni delavci po pridobljeni licenci, ki jim že omogoča samostojno opravljanje dela na svojem strokovnem področju, ne morejo začeti z lastno zasebno dejavnostjo, temveč morajo dodatni dve leti opravljati delo pri drugem izvajalcu.

Takšna rešitev po njihovih navedbah neposredno vpliva na dostopnost zdravstvenih storitev, saj zmanjšuje število potencialnih novih izvajalcev in zavira vstop mladih kadrov v sistem. "Namesto da bi zakonodaja omogočala hitrejše vključevanje usposobljenih strokovnjakov v izvajanje zdravstvene dejavnosti, jih dodatno administrativno zadržuje in s tem posredno omejuje dostop pacientov do storitev," so ocenili.

Ob tem so opozorili, da v pretekli ureditvi takšnih omejitev ni bilo, mladi zdravniki pa so lahko po pridobitvi licence takoj začeli opravljati zasebne dejavnosti. Kot so dodali, v praksi to ni povzročalo težav, "zato se upravičeno postavlja vprašanje, kakšen problem zakon sploh rešuje, razen da uvaja dodatne ovire in zmanjšuje dostopnost zdravstvenih storitev".