Imena žrtev povojnih pobojev bodo na upravnih enotah začeli vpisovati v matični register

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo je danes potekal sestanek na temo izvedbe vpisov teh smrti v matični register. Na sestanku so sodelovali državna sekretarja Božo Predalič in Denis Zobarič ter predstavniki strokovnih služb ministrstva in policije, upravnih enot, ministrstva za obrambo, komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Inštituta za novejšo zgodovino in Nove Slovenske zaveze.

Vpise v matični register bodo začele izvajati upravne enote skladno s 14.a členom zakona o matičnem registru na podlagi predhodno izdanih pravnomočnih odločb o ugotovitvi smrti, so sporočili z ministrstva.

Dokazovanje bo temeljilo na znanstveno urejeni zbirki Žrtve II. svetovne vojne. Zbirka je rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela raziskovalcev Inštituta za novejšo zgodovino. Seznam, ki vsebuje več kot 100.000 vnosov posameznikov, je po navedbah ministrstva obsežen sistematičen popis vojaških in civilnih oseb z rezidenčno pravico na območju današnje RS, ki so med drugo svetovno vojno in neposredno po njej izgubile življenje zaradi posledic vojne.

Zbirka temelji na pregledu arhivskega gradiva, matičnih knjig in drugih zgodovinskih virov. Namen zbirke je zagotoviti čim bolj popoln in preverjen popis oseb. Zbirka se redno dopolnjuje in predstavlja pomemben raziskovalni ter dokumentacijski vir, ki je javno dostopen na portalu Zgodovina Slovenije - Sistory, so pojasnili na ministrstvu.

Vpis lahko predlagajo svojci, tožilec in komisija

Zakon o matičnem registru sicer določa, da se predlog za uvedbo postopka ugotovitve in vpisa smrti v matični register vloži pri upravni enoti, kjer je imel umrli zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti, pa po kraju rojstva. Predlog lahko vložijo sorodniki v ravni ali stranski vrsti brez omejitve, svojci po svaštvu in državni tožilec.

Društva in druge fizične osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za vpis smrti po 14.a členu, pa lahko te podatke posredujejo državnemu tožilcu za potrebe vložitve predloga. Predlagatelj mora k predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba umrla. Kot dokaz se šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, dana na zapisnik, listine ali druga dokazna sredstva, so postopek popisali na ministrstvu.

Skladno z novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih je lahko predlagatelj vpisov smrti tudi komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje izvajanja analiz DNK in identifikacije žrtev.