59.000 let stara najdba postavlja na glavo, kar smo vedeli o neandertalcih

Raziskovalci so v jami Chagyrskaya na območju današnje Rusije, v jugozahodni Sibiriji v gorovju Altaj, odkrili spodnji kočnik odraslega neandertalca. Na tem najdišču so te zgodnje človeške populacije živele pred približno 49.000 do 70.000 leti.

Zob, poimenovan Chagyrskaya 64, je med več deset drugimi izstopal zaradi globoke, nepravilne luknje v kroni, ki je segala vse do pulpne votline – notranjega dela zoba z živci in krvnimi žilami. Videti je bilo kot boleč karies, ki je zajemal večino žvečilne površine zoba, piše CNN.

Bolj kot luknja pa so znanstvenike pritegnile praske okoli nje, ki so nakazovale manipulacijo z nekakšnim orodjem. Možna pojasnila za nastale sledi so ponudila tudi kamnita orodja, odkrita v jami.

Najstarejši znani primer posega v zobno votlino v zgodovini človeške evolucije

Več pregledov neandertalskega zoba ter poskusi z orodji na sodobnih človeških zobeh kažejo, da je nekdo karies dejansko izdolbel. Dokazi po navedbah študije, v sredo objavljene v reviji PLOS One, predstavljajo najstarejši znani primer posega v zobno votlino v zgodovini človeške evolucije.

Takšno vedenje kaže, da so neandertalci znali prepoznati okužbo ter izdelati in izbrati primerna orodja in tehnike za lajšanje bolečine, obenem pa tudi prenesti boleč poseg. Vzorci obrabe na zobu kažejo tudi, da je posameznik po posegu zob še naprej uporabljal.

"Najbolj me je osupnilo, kako intuitivno je lastnik tega zoba razumel, od kod izvira bolečina, in da je mogoče njen vir odstraniti," je za CNN dejala glavna avtorica študije Alisa Zubova, višja raziskovalka v Muzeju antropologije in etnografije Petra Velikega pri Ruski akademiji znanosti v Sankt Peterburgu. "Česa podobnega še nismo videli – ne pri neandertalcih ne pri mnogo kasnejših sodobnih ljudeh," je pojasnila.

Ugotovitve dopolnjujejo vse več dokazov, da so bili neandertalci – naši najbližji izumrli človeški sorodniki – kognitivno in psihološko precej bolj podobni sodobnim ljudem, kot so nakazovali starejši stereotipi o preprostih, surovih jamskih ljudeh.

"To nam pove, da so čustveni in zavestni deli neandertalskega uma delovali neodvisno, tako kot pri sodobnih ljudeh," je dodala Zubova.

Karies pri neandertalcih redek

Nečloveški primati, kot so šimpanzi, so že pokazali sposobnost zdravljenja sebe ali drugih članov skupnosti z zdravilnimi rastlinami. Takšno vedenje strokovnjaki označujejo kot nagonsko.

Zdi se, da so podobno ravnali tudi neandertalci. Po besedah soavtorice študije Ksenije Kolobove, vodje Laboratorija za digitalno arheologijo na Inštitutu za arheologijo in etnografijo Sibirske podružnice Ruske akademije znanosti v Novosibirsku, so poškodovanim ali naglušnim pripadnikom svoje vrste pomagali z deljenjem hrane in zaščito kot obliko socialne skrbi.

Raziskovalci pa že dolgo skušajo ugotoviti, ali so bili zgodnji ljudje, kot so neandertalci, sposobni to skrb nadgraditi z namernimi medicinskimi postopki. Ko so raziskovalci naleteli na zob s kariesom, so se vprašali, ali bi sledi manipulacije lahko predstavljale primer ciljanega medicinskega posega.

Praske na neandertalskih zobeh so bile opažene že prej, kar nakazuje, da so uporabljali zobotrebce za odstranjevanje hrane ali celo žvečili zdravilne rastline. Karies pa je bil pri neandertalcih redek pojav, kažejo številne raziskave njihovih zob. Prejšnje študije so pokazale, da so imeli precej bogatejši oralni mikrobiom kot sodobni ljudje in prehrano z malo ogljikovimi hidrati, kar je pomenilo manj bakterij, ki povzročajo karies.

Raziskovalci so z več tehnikami skeniranja analizirali vse vidike zoba, vključno z vzorci obrabe. Kombinirana opažanja so potrdila, da je imel neandertalec karies že za časa življenja, čeprav vzrok zanj ni bil ugotovljen.

Pregledi so razkrili tudi mikrosledi vrtanja in vrtenja z majhnim koničastim orodjem, s katerim so uspešno odstranili karies. Izpostavitev zobne pulpe in čiščenje vsebine votline bi obenem omrtvičilo živce in krvne žile, kar bi prineslo olajšanje bolečine, je pojasnila Zubova.

Postopek poustvarili z eksperimentom

Čeprav so se drobna vrtalna orodja iz lokalnega jaspisa (vrsta kremena in/ali kalcedona, op. a.), najdena v jami, zdela skladna s sledmi, so znanstveniki lahko svojo hipotezo preverili le tako, da so izvedli eksperiment.

Za to so uporabili tri sodobne človeške kočnike, med njimi enega s kariesom na sklenini krone in dva z izrazito obrabljeno sklenino, podobno kot pri neandertalskem zobu.

Eksperiment je izvedla soavtorica študije Lydia Zotkina, strokovnjakinja za izdelavo in uporabo kamnitih orodij ter raziskovalka na Inštitutu za arheologijo in etnografijo Sibirske podružnice Ruske akademije znanosti. Prejšnje raziskave so nakazovale, da je bil dovolj trden za spreminjanje strukture zoba le kamen, ne pa na primer kost, les ali drugi materiali, ki so jih imeli na voljo neandertalci.

Zotkina je z orodjem iz jaspisa z vrtalnimi oziroma rotacijskimi gibi ustvarjala vdolbine v zobeh, dokler ni dosegla pulpne votline. Da bi posnemala razmere v ustih, je vsakemu zobu dodala majhno količino vode. Z ročnim vrtanjem ji je uspelo v manj kot eni uri reproducirati poškodbe, opažene na neandertalskem zobu, in odstraniti večino zobnega tkiva.

Vrtanje v zob s kamnitim orodjem in brez anestezije

Eksperiment je imel določene omejitve, predvsem zaradi razlik med zobmi neandertalcev in sodobnih ljudi. Ekipa je priznala, da je bila resničnost neandertalskega zobozdravstva tako verjetno še zahtevnejša.

"Ko je Lydia eksperimentalno ponovila postopek na sodobnih človeških zobeh, je potrebovala veliko koncentracije in fine motorike. V resničnem življenju je bil zob v ustih, vnetje in oteklina pa bi ustvarila dodatne težave, zaradi česar je bila situacija še bistveno bolj zapletena. Kljub temu je neandertalec pred 59.000 leti s kamnitim orodjem in brez anestezije dosegel skoraj enak rezultat," je o delu kolegice dejala Kolobova.

Zotkina je povedala, da zdaj vsakič, ko obišče zobozdravnika, pomisli na neandertalskega pacienta, ki je prestal boleč karies in enako mučno zdravljenje: "Kar me je najbolj presunilo – in me še vedno –, je, kako izjemno močna osebnost je moral biti ta neandertalec. Gotovo je razumel, da je bolečina posega hujša od bolečine vnetja, vendar le začasna in jo je treba pretrpeti."

"To odkritje predstavlja resničen mejnik"

Raziskovalci imajo teorijo o tem, kako bi se lahko ta zobozdravstveni poseg odvijal. Jama Chagyrskaya je verjetno služila kot bivalni tabor neandertalcev. Posameznik s kariesom je kazal znake hudih bolečin, morda ni mogel normalno žvečiti, kar bi lahko vodilo v podhranjenost ali globljo okužbo čeljustne kosti, je pojasnila Kolobova.

Drug član skupine – morda isti, ki je izdeloval orodja – je nato posegel v zob. "Usta so zahteven prostor za delo; potrebujete dobro ročno spretnost, potrpežljivost in nekoga, ki lahko drži glavo pri miru," je dejala Kolobova. Meni, da se je to zgodilo znotraj tesne socialne vezi, morda med družinskimi člani. Možno pa je tudi, da se je neandertalec zdravil sam.

"To odkritje predstavlja resničen mejnik tako za antropologijo kot za evolucijsko zobozdravstvo, saj dokumentira ključni prehod od nagonskega samozdravljenja, ki ga opažamo tudi pri nečloveških primatih, k resnično namerni in zavestni medicinski strategiji," je v elektronskem sporočilu za CNN zapisal dr. Gregorio Oxilia, izredni profesor humane anatomije na oddelku za medicino in kirurgijo univerze LUM Giuseppe Degennaro v Italiji.

Oxilia pri raziskavi ni sodeloval, je pa pred tem preučeval tehnike strganja, uporabljene za zdravljenje kariesa pri predstavniku vrste homo sapiens pred približno 14.000 leti.

Po njegovih besedah je metoda vrtanja v novi študiji videti precej bolj tehnično dovršena in izvedena z izjemno natančnostjo. Ugotovitve po njegovem mnenju kažejo tudi na kognitivno približevanje med neandertalci in sodobnimi ljudmi.

Kot je sklenil, najdba za več deset tisoč let premakne najzgodnejše dokaze o invazivni zobozdravstveni oskrbi in temeljno spreminja naše razumevanje razvoja človeškega zdravstva.