Nato je pred vrhom voditeljev, ki te dni poteka v Madridu, objavil analizo javnega mnenja o različnih aspektih zavezništva. Izkazalo se je, da je Slovenija med državami, kjer je delež ljudi, ki menijo, da je država zaradi transatlantskega sodelovanja varnejša, najmanjšimi. V Sloveniji bi za obstanek v Natu glasovalo 62 odstotkov ljudi, proti pa bi bilo 30 odstotkov. Tudi kar zadeva podporo višanju sredstev za obrambo, je ta v Sloveniji skoraj najnižja med državami članicami EU.
Pred vrhom zveze Nato v Madridu, kjer se voditelji držav pogovarjajo predvsem o vojni v Ukrajini ter članstvu Finske in Švedske v zavezništvu, je Nato objavil izsledke ankete, v kateri vsako leto preverja odnos državljanov do zavezništva.
Zaradi transatlantskega sodelovanja 60 odstotkov državljanov svojo državo dojema kot varnejšo, dobrih 70 odstotkov pa meni, da ima Nato pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti njihove države v prihodnje. 84 odstotkov državljanov članic bi obstanek v Natu podprlo na glasovanju, slabih 70 odstotkov pa podpira temeljno idejo zavezništva, tj. da se napadeni članici pomaga pri obrambi, kar predvideva 5. člen severnoatlantske pogodbe. Možnost, da bi se na območju Nata razplamtela vojna, sicer skrbi 70 odstotkov ljudi.
Medtem ko je prepričanje, da je država varnejša zaradi sodelovanja severnoameriških in evropskih držav najbolj odločno v Litvi (84 odstotkov), je v Sloveniji ta odstotek nižji. Da je Slovenija varnejša zaradi transatlantskega zavezništva, meni 56 odstotkov ljudi. Je pa odstotek večji od tistega pred letom dni, ko se je z idejo, da je naša država varnejša zaradi Nata, strinjalo 41 odstotkov. Zvezo Nato kot “zelo pomembno” za varnost države v prihodnje dojema 22 odstotkov Slovencev, 40 odstotkov pa za pomembno.
V Sloveniji bi za obstanek v Natu glasovalo 62 odstotkov ljudi, proti pa bi bilo 30 odstotkov (osem odstotkov je bilo neopredeljenih). Delež ljudi, ki bi glasovali za članstvo v Natu, je bil sicer lani enak, nasprotovanje pa je bilo nižje za štiri odstotne točke. Slovenija je glede na odstotek ljudi, ki bi podprli članstvo v Natu, na repu Evrope – manj ljudi bi za članstvo v Natu glasovalo le v Črni gori in Bolgariji.
Pri Natu so skupno anketirali 28.871 ljudi, starejših od 18 let. V državah članicah so intervjuvali po 1.000 ljudi, izjema so Črna gora, Albanija in Severna Makedonija, kjer je vzorec anketiranih znašal 500 ljudi. Medtem ko so intervjuje v večini držav izvedli po spletu, so jih v omenjenih treh državah prek telefona.
Slovenska javnost nenaklonjena večjim izdatkom za obrambo
Tudi kar zadeva podporo višanju sredstev za obrambo, je podpora slovenske javnosti skoraj najnižja med državami članicami – nižja je le na Islandiji. Da bi morala Slovenija nameniti več denarja za obrambo, meni 22 odstotkov ljudi, 39 odstotkov jih meni, da bi država morala ohraniti znesek, ki ga namenja obrambi, 33 odstotkov pa, da bi morali zmanjšati izdatke za obrambo.
Medtem ko (v povprečju) 67 odstotkov državljanov Nato držav meni, da je ruska invazija na Ukrajino negativno vplivala na varnost, je odstotek Slovencev, ki tako menijo, manjši: da je ruska invazija zelo oziroma vsaj do nekako vplivala na varnost države, meni 57 odstotkov ljudi. Sodeč po ugotovitvah ankete se je 68 odstotkov vprašanih strinjalo s trditvijo, da Rusijo vidijo v manj pozitivni luči, kot so jo pred 12 meseci.
Zanimiv je tudi podatek o zaupanju medijem glede poročanja o dogajanju v Ukrajini. 54 odstotkov državljanov Nato držav zelo oziroma vsaj do neke mere zaupa medijem v svojih državah, da bodo poročali o resnici invazije na Ukrajino. Ta odstotek je v Sloveniji še manjši – da bodo povedali resnico o invaziji, medijem zelo oziroma vsaj do neke mere zaupa 37 odstotkov ljudi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje