Če se je še oktobra zdelo, da je na poti na kanclerski stol socialdemokratka, je slabe štiri mesece kasneje zaznati velik preobrat. Na priljubljenosti in moči pridobivajo Svobodnjaki. Njihov koroški podmladek je pred kratkim močno razburil tudi Slovenijo z nedopustnim pozivom k zaustavitvi slovenizacije na avstrijskem Koroškem, kjer živi slovenska narodnostna skupnost. Zvezni predsednik napoveduje celo, da Svobodnjakom v primeru zmage na volitvah prihodnje leto niti slučajno ne misli podeliti mandata za sestavo vlade. A politični zemljevid pri sosedih se naglo in nevarno spreminja. Zakaj?
Še oktobra lani se je zdelo, da se kanclerski položaj po naslednjih volitvah, ki bodo prihodnje leto, nasmiha avstrijskim Socialnim demokratom s predsednico Pamelo Rendi-Wagner na čelu. Z 28 odstotki so bili Socialni demokrati (SPÖ) štiri odstotne točke pred Svobodnjaki (FPÖ) in še dodatno odstotno točko pred vladajočo Ljudsko stranko (ÖVP).
Zdaj je situacija obratna. Če bi bile volitve danes, bi Svobodnjaki zmagali. Prejeli bi 29 odstotkov glasov volilcev, pet odstotnih točk več kot Socialni demokrati in kot Ljudska stranka.
Govor brez dlake na jeziku
Ohrabren z javnomnenjskimi rezultati je predsednik Svobodnjakov Herbert Kickl na pepelnično sredo na tradicionalni prireditvi stranke v Zgornji Avstriji po mnenju mnogih šel preko meje dopustnega.
Še bolj kot običajno je razvezal jezik ter udaril praktično po vseh nasprotnikih. Avstrijskega predsednika Aleksandra Van der Bellna je označil za senilno mumijo iz Hofburga.
Ne po naključju.
Van der Bellen je namreč konec januarja v intervjuju za televizijo ORF ostro kritiziral protievropsko usmeritev Svobodnjakov in njihov odnos do ruske agresije na Ukrajino, ter – kar je ključno – izjavil, da Kicklu tudi v primeru zmage na naslednjih volitvah ne bo zaupal sestave vlade niti ga imenoval za kanclerja.
“Po ustavi zvezni predsednik imenuje kanclerja. To je moja osebna odločitev, za to ne potrebujem predloga. In to je ena redkih točk, kjer je zvezni predsednik popolnoma svoboden pri odločanju,” je dejal avstrijski predsednik.
Kickl mu je zdaj vrnil z besedami, da se obnaša kot nekdo, ki vozi v nasprotno smer in ne razume demokratičnih načel. “Demokracija zanj očitno ne velja več in prav vseeno mu je, katera stranka bo najmočnejša. Nas ne bo ustavil noben zvezni predsednik. In te neumnosti mu bomo izbili iz glave,” je bil pred nekaj dnevi neposreden Kickl.
V divji politični besednjak je predsednik Svobodnjakov znova ujel tudi kanclerja Karla Nehammerja, ga preimenoval v Schähhamerja (“sramotnika”) in označil za najslabšega zveznega kanclerja vseh časov.
“To zdaj vedo že vsi, samo kancler ne,” je dejal Kickl. Ob tem se je vprašal, kaj za vraga počnejo 104 uslužbenci kanclerjevega urada za komuniciranje, ki na mesec davkoplačevalce stanejo dobrih 450.000 evrov – očitek, ki že nekaj tednov razburja avstrijsko javnost.
Govor, ki je bil kljub sproščenemu značaju prireditve vse prej kot satiričen, je Kickl končal z jasnim in pomenljivim sporočilom in požel stoječe ovacije več kot 2000 privržencev v dvorani: “Vabim vas, korakajmo skupaj, jaz bom prvi v vrsti, če bo potrebno, vse do kanclerskega urada. Doživeli bomo dan, ko bo tam kot zvezni kancler končno tudi Svobodnjak!”
Kaj napaja rast Svobodnjakov?
Koronska kriza je Avstrijo do sedaj stala 175 milijard evrov, ukrajinska pa s svojimi posledicami v energetiki in vsesplošni draginji avstrijske državljane bremeni še naprej.
Lansko leto je bilo tako za potrošnike najdražje po letu 1974, lanski oktober pa celo najdražji mesec v zadnjih 70-ih letih.
Nazadnje je inflacijo v nebo pognala Korejska vojna, ki je bila avgusta 1951 kar 42,6 odstotna. Januarja letos je avstrijski statistični urad inflacijsko rast ocenil pri dobrih enajstih odstotkih.
V zadnjem letu so se tako najbolj podražili plin (+80,8 odstotkov), dizelsko gorivo (+47,4 odstotkov), bencin (+35 odstotkov), v gospodinjstvu pa maslo (+31 odstotkov), moka (+28,2 odstotkov) ter jedilno olje (+23,7 odstotkov).
Toda zdi se, da ključni politični vprašanji zadnjih mesecev nista ne vsesplošna draginja ne državne pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Tisto, kar tehtnico na strankarskem parketu pomika v prid Svobodnjaški stranki so migracije in zamere zaradi strogih koronskih ukrepov.
Dejstvo je, da se je koronskim omejitvam – Avstrija je bila namreč edina država, ki je uzakonila sicer nikoli de facto izvršeno obvezno cepljenje proti koronavirusu – po robu ostro zoperstavila le Svobodnjaška stranka. “In to ima dolgoročni učinek, to je vez, ki traja,” opozarja nekdanji evropski poslanec in ideolog svobodnjakov Andreas Mölzer.
To so navsezadnje konec januarja pokazale tudi volitve v deželni zbor Spodnje Avstrije, kjer je vladajoča Ljudska stranka na čelu z nekdanjo notranjo ministrico in dozdajšnjo deželno glavarko Johanno Mikl-Leitner doživela zgodovinski poraz in v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila večino, Socialni demokrati pa so padli celo na tretje mesto.
Največ – kar deset odstotnih točk so pridobili Svobodnjaki. Več kot očitno je, da so strategi Ljudske stranke v Spodnji Avstriji podcenjevali jezo državljanov zaradi koronskih ukrepov. “Ljudem se je nabralo toliko jeze in nezadovoljstva, da so volitve videli kot ventil,” je pred dnevi izjavil Anton Erber, dolgoletni poslanec ÖVP v deželnem parlamentu Spodnje Avstrije.
To dokazuje tudi dejstvo, da so v občinah z najnižjo precepljenostjo Svobodnjaki v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobili največ. Ali konkretno: tam, kjer je bila precepljenost pod 70 odstotki, je stranka FPÖ v povprečju prejela 30 odstotkov glasov, v občinah z višjo precepljenostjo pa 19 odstotkov.
Bistveno bolj kot druge stranke so Svobodnjaki izkoristili moč družbenih omrežij. Po analizi enega od avstrijskih časnikov je 29 od 30 najbolj komentiranih in všečkanih objav na Facebooku pripadlo glavnemu kandidatu Svobodnjakov Udu Landbauerju in njegovi proticepilski ter protimigracijski retoriki.
Stranka FPÖ je za oglase na družbenih omrežjih porabila tudi daleč največ denarja – dobrih 180 tisoč evrov, ali skorajda petkrat več kot Ljudska stranka ali Socialni demokrati.
Strah pred tujci kot orodje političnega boja
Podpora Svobodnjakom na državni ravni raste že vse od lanskega maja. Časovne vzporednice s stopnjevanjem strankarske protimigracijske politike so tudi tukaj jasne, igranje s strahom pred tujci pa je preverjena strankarska politična metoda.
Zadnji v nizu je pravzaprav primer, ki je val odzivov sprožil v Sloveniji. Spletna objava koroške veje podmladka Svobodnjaške stranke, v kateri so volivce pred bližajočimi se deželnimi volitvami na Avstrijskem Koroškem pozvali, naj z glasovanjem proti Socialnim demokratom ustavijo slovenizacijo dežele, je povzročila celo diplomatsko urgiranje Slovenije.
Tožilstvo v Celovcu je proti podmladku Svobodnjaške stranke že uvedlo preiskavo zaradi spodbujanja sovraštva. Centralno vodstvo Svobodnjakov pa se od zapisa strankarskega podmladka ni jasno distanciralo.
Do lanskega novembra je bilo v Avstriji vloženih več kot 100.000 prošenj za azil. Bistveno več kot v letu 2015, ko je v Evropo udarila begunska kriza.
Isti mesec so Svobodnjaki na svoji spletni strani objavili tako imenovani “časovni števec” in zapisali, da bo čez 31 let v Avstriji živelo več ljudi z migrantskim kot z avstrijskim poreklom.
Časovnico z odštevalnikom časa so prikazali za vseh devet zveznih dežel in kot posebej “pereč” problem izpostavili Dunaj, kjer bo po njihovih izračunih “avtohtono prebivalstvo” postalo manjšina že v naslednjih sedmih letih. Statistični urad je njihove trditve zavrnil.
Vodja svobodnjakov na Dunaju Dominik Nepp je pred tedni kot odgovor na perečo problematiko pomanjkanja delavcev v dunajskem mestnem prevozniku Wiener Linien, zaradi česar so na nekaterih linijah mestnega prometa že morali podaljšati čakalne intervale, opozoril na “tuje odpadnike” brez znanja nemščine.
Ti naj bi v prihodnje zasedli mesta voznikov javnega prometa, čeprav brez ustrezne jezikovne kvalifikacije. V mestnem holdingu, ki upravlja s podjetjem, so njegove trditve postavili na laž, ker da vozniki že zdaj za delovno dovoljenje potrebujejo napredno znanje nemščine.
Najbolj pa je v javnosti odmevala izjava deželnega poslanca svobodnjakov v Spodnji Avstriji Gottfrieda Waldhäusla. Ko ga je dunajska dijakinja v televizijskem soočenju izzvala z očitkom na račun stroge strankarske politike do tujcev in migrantov ter ga ob tem soočila z dejstvom, da bi predlagani strankarski ukrepi zoper migrante pomenili, da velik del (njenega) razreda ne bi smel več sedeti v šolskih klopeh, saj je večina učencev migrantskega porekla, ji je Waldhäusl na presenečenje mnogih odgovori: “Če bi se to zgodilo že zdavnaj, bi bil Dunaj še vedno Dunaj.”
Rasistična opazka je bila več kot jasna. Kritike na račun Waldhäusla so prišle iz vseh nasprotnih političnih polov, gospodarstva, kulture in akademskih krogov, liberalni časniki pa so pohiteli z dokazi, da se je večina Dunajčanov v zadnjih 200 letih rodila v tujini. Leta 1856 je bilo na primer le 63 odstotkov Dunajčanov rojenih v Avstriji, lani 57 odstotkov.
Da so tujci ena od ključnih tem, za Svobodnjake ni novo spoznanje. A se v lastno migrantsko zanko pogosto ujamejo tudi najvidnejši politiki te stranke. Udo Landbauer, danes predsednik Svobodnjakov Spodnje Avstrije, je bil rojen očetu Avstrijcu in materi Iranki.
Družina nekdanjega šefa FPÖ Heinz-Christiana Stracheja prihaja iz Češke, njegova mati pa ima nemške korenine.
Primera nikakor nista osamljena.
Povolilni šok v Ljudski stranki in nerazpoznavni Zeleni
V vodstvu Ljudske stranke so zaradi slabega volilnega rezultata v njihovi tradicionalni trdnjavi Spodnji Avstriji še vedno v šoku.
Da so na podobo stranke vplivali tudi očitki o korupciji, ki jih je nazadnje izrekel nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za finance ter zaupnik nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza, Thomas Schmid, v stranki ne zanikajo.
Hkrati ostaja dejstvo, da jasne ločnice med seboj in med Kurzem tudi trenutni kancler Nehammer še zmeraj ne povleče.
Ekonomist Friedrich Schneider z Univerze v Linzu je izračunal, da naj bi gospodarska škoda zaradi korupcije v letu 2021 v državi znašala več kot 15 milijard evrov. Na mednarodni lestvici korupcije je medtem Avstrija v zadnjem letu padla za devet mest, hkrati pada tudi njena konkurenčnost.
Dve od treh podjetij v državi imata težave z iskanjem ustreznih kadrov, na avstrijskem trgu dela primanjkuje skorajda 150.000 delavcev. Nizko stopnjo brezposelnosti, 37 milijard težek paket pomoči prebivalstvu v času draginje, ki je bil rekorden v Evropi, ter pred kratkim sprejete najstrožjo protikorupcijske zakonodaje volilci koalicije Ljudske stranke in Zelenih (za zdaj) niso nagradili.
Kdo, če ne okoljevarstvena stranka, bi morala ekstremne letne čase skupaj z energetsko krizo prepoznati kot svoj zgodovinski trenutek, biti polna konceptov in razvijati neomejene ambicije, da Avstrija postane podnebni pionir.
Toda avstrijski Zeleni delujejo nenavadno ležerno. Kancler Nehammer in podkancler Werner Kogler zagotavljata, da sta dve tretjini vladnega programa že izdelani. A tistega, na kar bi morali staviti Zeleni, še vedno ni: zakon o varstvu podnebja, skupaj z zavezujočim načrtom okoljskih ciljev je še vedno v fazi osnutka, zakon o obnovljivih virih energije šepa, prav tako reforma presoje vplivov na okolje. Stranki podpora pada.
Razočaranje pa je veliko tudi pri Socialnih demokratih. Položaj predsednice te stranke se po volitvah v Spodnji Avstriji maje bolj kot kadar koli prej. Njen prvi izzivalec na čelu vodstva stranke pa je Hans Peter Doskozil, priljubljeni glavar dežele Gradiščanske, ki ji že dlje časa očita premalo predanosti vsebinskim problemom, preveč govorjenja v prazno ter preveliko osredotočenost zgolj na Dunaj.
Po sedmih letih znova velika koalicija?
Medtem ko je koalicija Ljudske stranke in Zelenih vse bolj nezadovoljna z volilci in tudi mediji, ki da premalo cenijo milijarde kriznih ukrepov, se na drugi strani Svobodnjaki sončijo na avstrijskem političnem parketu.
Državljani so tej stranki oprostili domala vse: videospot z Ibize, norčije nekdanjega predsednika Heinz-Christiana Stracheja, obtožbe o korupciji, notranje spore, demontažo zadnjega strankarskega voditelja Norberta Hoferja.
Vzpon Svobodnjakov na prvo mesto v raziskavah javnega mnenja je toliko bolj neverjeten, ker je njihov šef Herbert Kickl obenem eden najmanj priljubljenih politikov v državi.
V vladajoči Ljudski stranki za zdaj kategorično izključujejo možnost, da bi v primeru zmage Svobodnjakov na parlamentarnih volitvah naslednje leto oblikovali koalicijo s Kicklom ali ga celo podprli pri imenovanju za kanclerja.
Namesto tega se v delu stranke že pojavljajo razmišljanja o oživitvi sodelovanja s socialdemokrati. Ideja velike koalicije, torej, ki ni nova.
Po drugi svetovni vojni je bilo namreč od skupno 34 vlad kar 20 takšnih, v katerih sta skupaj vladali Ljudska stranka in Socialni demokrati. Ni nepomembno, da sta tako ÖVP kot tudi SPÖ v povojnih vladah večkrat sodelovali tudi s Svobodnjaki.
Na veliko koalicijo ÖVP-SPÖ v trenutnih okoliščinah več kot očitno računa tudi zvezni predsednik. Bi pa bil Van der Bellen v zadregi, če bi Kickl kljub vsemu uspel najti koalicijske partnerje in si zagotoviti večino v parlamentu. Ali pa, če bi svobodnjaki namesto Kickla za kanclerja predlagali nekoga drugega iz svojih vrst.
A to se za zdaj, tako poznavalci, zdi manj verjetno.
Ali so desni populisti sposobni vladati? Ne, pravijo njihovi avstrijski nasprotniki. Toda Viktor Orban je madžarski premier že od leta 2010, Poljsko pa od leta 2015 vodi desno populistična stranka Zakon in pravičnost. Hkrati velja, da se takšne vlade rade utapljajo v škandalih (FPÖ in afera Ibiza) ali pa se, kot tisti na Poljskem in Madžarskem, znajdejo v resnih težavah zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot.
To, kar se je zgodilo na nedavnih deželnih volitvah v Spodnji Avstriji, je pravzaprav natanko to, kar se že leta dogaja skorajda povsod po Evropi.
Močne in tradicionalne krščansko-demokratske in socialdemokratske stranke, ki so od konca druge svetovne vojne uživale udobno večino, se spopadajo s težavami ali pa celo propadajo.
Nasproti pa jim vse pogosteje stojijo desne, večinoma mlade populistične stranke, med katerimi so redke s takšno tradicijo, kot jo pa avstrijski Svobodnjaki imajo.
Čez tri leta bodo praznovali 70 let obstoja. In sodeč po trenutnem razpoloženju javnega mnenja ni izključeno, da prvič tudi s kanclerjem iz svojih vrst.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
