Medtem ko je avstrijski kancler ob polno obloženih mizah revne otroke pošiljal po "sicer nezdrav, a poceni topel obrok" v McDonald's, so številke in dejstva neizprosna. V Avstriji je 50.000 več socialno ogroženih, inflacija, ki povečuje družbeno neenakost, ni pod nadzorom, revščina grozi vsakemu petemu otroku, plaz stečajev se je že sprožil in "Avstrija je tehnično gledano že v recesiji." Tema pogovorov številka ena pa: kako je mogoče, da so cene živil v Nemčiji precej nižje kot v Avstriji?
Kontroverzni videoposnetek, v katerem je avstrijski kancler Karl Nehammer McDonald’sov hamburger označil za sicer nezdrav, a poceni topel obrok za otroke, je prejšnji teden dvignil barometer ogorčenja.
Še vedno ni povsem razjasnjeno, kdo je video posnel in kdo je v prvi vrsti imel največji interes, da pride v javnost.
A dejstvo je, da posnetek zagotovo že sodi v paket predvolilnih mahinacij. V precej razdvojeni in razslojeni Avstriji, kjer so znova na pohodu Svobodnjaki, so parlamentarne volitve namreč oddaljene manj kot leto dni.
TWITTER (posnetek zaslona, avstrijski kancler med pogovorom s svojimi strankarskimi veljaki ob polno obloženih mizah govori o tem, da poceni topel obrok obstaja. V McDonald’su).
Čeprav je za številne zunanje opazovalce avstrijskih političnih razmer morda izgledalo, da bi vehementna retorika kanclerju lahko spodnesla tla pod nogami in zamajala stabilnost vlade, je bila (tudi) tokratna politična afera kratke sape.
Avstrijci namreč neradi razpravljajo o lastnih političnih zablodah, “spolirana podoba” (nekoč mogočne) države je v interesu večine: politikov, medijev in državljanov.
Samorefleksije je (pre)malo, zato niti ne čudi, da morda tudi zato severni sosedje po raziskavi Internations že več let zapored veljajo za najmanj prijazne ljudi na svetu.
“Nimajo za topel obrok? Naj jedo v McDonald’su!”
Kanclerjev napuh pred strankarskimi prijatelji ob obloženi mizi na račun najrevnejših je pri opoziciji in humanitarnih organizacijah sicer sprožil ostre odzive.
“Kdor pravi, da v Avstriji nihče ni lačen ali premražen, nima pojma o realnosti,” je bil do Nehammerja kritičen predsednik avstrijske Karitas Michael Landau.
Tudi redko složna predsednika največjih opozicijskih strank, Herbert Kickl (Svobodnjaki) ter Andreas Babler (Socialni demokrati) sta bila tokrat enotna: “Kancler prezira ljudi zaradi nečesa, za kar je sam odgovoren.”
Toda, po navalu kritik pretresov ni bilo. Kanclerja je že naslednji dan podprl koalicijski partner in predsednik stranke Zelenih, vicekancler Werner Kogler, češ da je šlo le za “nepazljive izjave”. In politično kolesje se je zavrtelo dalje.
33.000 evrov na računih in 50.000 več socialno ogroženih
Da si najvišji predstavnik oblasti za nasprotnike na političnem igrišču izbira najšibkejše in najrevnejše v državi, ni znak veličine. Prav tako nima veliko opraviti s krščansko-socialno DNK, ki je temelj avstrijske ljudske stranke vse od njene ustanovitve. Toda koliko je resnice v izrečenih kanclerjevih besedah in kako revni so pravzaprav Avstrijci?
Bruto domači proizvod na prebivalca v Avstriji znaša 49.440 evrov in je med najvišjimi v Evropi ter skorajda dvakrat višji od slovenskega. Povprečna avstrijska neto plača 2.300 evrov je za slabih 900 evrov višja od slovenske, povprečni Avstrijec pa ima na svojem bančnem računu 33.000 evrov privarčevanega denarja, ali 20.000 evrov več od povprečnega Slovenca.
Tako statistika. A obenem je razkorak med revnimi in bogatimi v Avstriji eden največjih v Evropi. Odstotek najbogatejših gospodinjstev ima v lasti skoraj polovico premoženja v državi, spodnjih 50 odstotkov pa si skupno deli manj kot štiri odstotke.
Družbeno neenakost še povečuje inflacijska kriza. V primerjavi z nekaterimi drugimi državami EU avstrijska vlada že mesece ne uspe obvladati inflacije. Medtem ko se je ta v območju evra ustalila pri dobrih štirih odstotkih, je v Avstriji z 6,1 odstotka (avgusta 7,5 odstotka) še vedno ena najvišjih v EU.
Denis Sadiković/N1
Martin Schenk iz nevladne organizacije Poverty Conference pravi, da je drugo leto inflacijskih rekordov močno zarezalo v standard Avstrijcev: “Vladni programi pomoči enostavno ne delujejo več. Dejansko je mogoče opaziti, da vedno več ljudi ne more več preživeti.”
Avstrijski statistični urad ugotavlja, da se je število socialno ogroženih lani povečalo za več kot 50.000. Humanitarne organizacije redno poročajo o deložacijah, vrstah pred socialnimi trgovinami, stiskah ljudi, ki vztrajno polzijo v nižji razred. Časopisi so polni člankov o (neuspešnem) vladnem boju z revščino.
In medtem ko avstrijski kancler ob medijskih zapisih o otrocih brez toplega obroka viha nos, uradni podatki kažejo, da se stopnja tveganja revščine v Avstriji od začetka koronske in draginjske krize povečuje. Lani je bila 14,8 odstotna (v Sloveniji, 12,1 odstotna), prag tveganja revščine pa je za enočlansko gospodinjstvo znašal 1392 evrov (v Sloveniji 827 evrov).
Revščina grozi vsakemu petemu otroku
“Ni prav, da so v tako bogati državi otroci, ki ne vedo, ali bodo dobili topel obrok. Sleherni, ki živi v revščini, je preveč,” je kritična Rihab Toumi, predsednica Zveznega mladinskega sveta.
Po najnovejši raziskavi o dohodkih in življenjskih razmerah med članicami EU (EU-SILC) revščina grozi že vsakemu petemu otroku v Avstriji, ali natančneje – tveganju revščine je izpostavljenih 353.000 otrok in mladostnikov.
In dalje: v gospodinjstvih z nizkimi dohodki v Avstriji dobrih 55 odstotkov otrok živi v premajhnih stanovanjih, precej nad evropskim povprečjem (40 odstotkov).
Fotografija je simbolična (Vir: PROFIMEDIA)
Zlasti na avstrijskem podeželju še vedno ni cenovno dostopnega in kakovostnega varstva otrok. “To finančno obremeni starše. Spirala revščine se sproži, ko otroci ne morejo v vrtec in mora eden od staršev – pogosto samohranilec – ostati doma,” opozarja Klaus Vavrik, pediater, ki ga je vlada septembra 2021 imenovala za koordinatorja akcijskega načrta boja proti revščini otrok.
Kljub naštetemu večina vladnih politikov še vedno meni, da so zgodbe o inflacijskem trpljenju pretirane ali celo lažne. V svoj zagovor mahajo z izračuni vladnega urada za proračun, po katerem naj bi se realni razpoložljivi dohodek Avstrijcev (dohodek, prilagojen glede za inflacijo) od leta 2019 do 2022 povečal za 1,6 odstotka.
Da rešuje socialno šibke, skuša vlada javnost zdaj prepričati tudi s paketom dodatne pomoči za najrevnejše v višini pol milijarde evrov. Med drugim je za tretjino zvišala otroški dodatek (ta zdaj znaša od 120 do 175 evrov), prejemnikom socialnih pomoči pa namenila dodatnih 60 evrov na otroka na mesec.
Toda vladne subvencije za socialno najšibkejše vedno znova izniči visoka inflacija, v vsakdanjem življenju pa se poceni komaj kakšna dobrina. “Stvari se na splošno dražijo počasneje, a cene še naprej rastejo,” pravi priznani ekonomist inštituta za ekonomska raziskovanja Josef Baumgartner.
Živila v Avstriji za skoraj petino dražja kot v Nemčiji
Ko je avstrijska Delavska zbornica letos poleti primerjala cene v avstrijskih trgovinah s tistimi v Nemčiji, so rezultati šokirali Avstrijce. Izdelki istih blagovnih znamk so še danes v Avstriji v povprečju za 18 odstotkov dražji kot v Nemčiji, neto – torej brez upoštevanja sicer različne stopnje davka na dodano vrednost – pa za 15 odstotkov.
V posameznih primerih so razlike v bruto cenah ekstremne. Tako je na primer za 175-gramsko pakiranje kremnega sira Philadelphia v Avstriji potrebno odšteti 2,49 evra, oziroma kar 152 odstotkov več kot v Nemčiji, kjer izdelek stane le 0,99 evra.
PROFIMEDIA
Precej dražji so tudi drugi izdelki s seznama: vanilijev sladoled Vienetta za 146 odstotkov, masleni piškoti Leibniz za 73 odstotkov, liter pijače Sprite za 66 odstotkov, 500-gramsko pakiranje rezancev De Cecco za 60 odstotkov, pločevinka energijske pijače Red Bull, sicer avstrijskega proizvajalca, pa je v domači Avstriji dražja za 33 odstotkov.
Kar 53 od 71 najbolj prodajanih živil, ki so jih vzeli pod lupo, je bilo v Avstriji bistveno dražjih kot v sosednji Nemčiji. Avstrijsko Trgovinsko združenje je kritiziralo analizo, češ da gre za primerjavo “jabolk in hrušk”, ker da ob tem niso bili upoštevani večja gostota trgovin v Avstriji, višji stroški plač, višji delež ekoloških proizvodov ter dražje transportne poti in pogostejši popusti.
Toda razočaranje med Avstrijci, ki dobro poznajo tržne sinergije med obema državama, ne popušča. Dražji izdelki ostajajo tema pogovorov številka ena v državi.
Zaradi nižjega standarda za tretjino več akcijskih nakupov
Visoke cene hrane so še kako velik izziv za ljudi z nizkimi dohodki, spremembe potrošniških navad pa so že več kot očitne.
Avstrijci za hrano zdaj potrošijo dobrih pet odstotkov manj kot pred letom dni. Močne podražitve so povzročile sedemodstotni padec prodaje jogurtov, pri zelenjavi (paprika in paradižnik) je bil padec še občutnejši. Avstrijski trgovci so je letos prodali za kar 17 odstotkov manj kot lani.
PROFIMEDIA
Potrošniki v Avstriji vse pogosteje kupujejo promocijsko blago in pogosteje zahajajo v diskonte. Raziskava organizacije AMA (Agrarmarkt Austria) je razkrila, da je vsak tretji potrošniški evro namenjen izdelkom v akciji, polovica prodanega mesa je kupljena z diskontom. Kljub kupovanju po akcijskih cenah pa je nakupovalna košarica osnovnih živil v povprečju za kar 11,3 odstotka dražja kot lani.
V Avstriji dežurnega krivca za visoke podražitve iščejo že več mesecev. Po energetskem sektorju, najemodajalcih in restavracijah so zdaj tarča trgovci s hrano.
Pompozno najavljeni prehranski vrh, srečanje ministrov in direktorjev trgovskih verig, ni prinesel ničesar. Vlada je še enkrat več potegnila kratko. Pozive opozicije k regulaciji cen ali znižanju DDV za osnovna živila pa ignorira in se namesto tega zanaša na prosti trg in transparentnost.
V kratkem naj bi tako zaživel spletni primerjalnik cen živil po različnih trgovinah. Urad za varstvo konkurence in gospodarski minister Martin Kocher bosta v naslednjih tednih pripravila ustrezno zakonsko podlago, s katero bosta trgovce prisilila k obveznemu poročanju o cenah izdelkov na njihovih policah.
“Transparentnost je pomembno gonilo konkurence,” v zagovor tovrstni obliki pomoči nejevoljnim potrošnikom poudarja varuhinja konkurence Natalie Harsdorf-Borsch.
“Tehnično gledano smo že v recesiji”
Ob tem je zanimivo, da trenutno krizo v Avstriji s svojimi službami plačujejo zlasti tuji državljani, torej tako imenovani gastarbeiterji. Brezposelnost se je pri njih avgusta povečala za 15 odstotkov. Na drugi strani je pri avstrijskih državljanih brezposelnost celo upadla, za 0,7 odstotka.
Avstrijcem hkrati primanjkuje kvalificiranih delavcev v deficitarnih poklicih. Nezasedenih je 215.000 delovnih mest, večinoma v slabše plačanih panogah, kot so gostinstvo, metalurgija, prevozništvo in zdravstvena oskrba.
Obenem razred tako imenovanih “revnih delavcev”, ki kljub službi z dohodki ne morejo več pokrivati vsakodnevnih stroškov, postaja vse večji. Samo na Dunaju je bilo lani takšnih za 13,5 odstotkov več kot leto poprej.
Kljub precejšnjemu številu prostih delovnih mest je podoba avstrijskega gospodarstva precej klavrna. Na mednarodni lestvici konkurenčnosti je Avstrija v zadnjih dveh letih izgubila osem mest (24. mesto), naročila podjetij so se v prvi polovici leta zmanjšala za 18 odstotkov, v stečaj pa so letos zdrsnila številna znana podjetja: trgovski pohištveni velikan Kika/Leiner, trgovec z avtomobilskimi dodatki Forstinger, veriga športnih trgovin Sport2000, pa izdelovalec prikolic Pongratz.
“Tehnično gledano smo po dveh četrtletjih negativne rasti že v recesiji. In recesija v Nemčiji zagotovo negativno vpliva na avstrijske izvoznike. Mnoga podjetja se že soočajo z upadom naročil,” pravi Gerhard Weinhofer iz bonitetne agencije Creditreform.
Ziga Zivulovic jr. /BOBO
V gostinstvu je stečajev za 19 odstotkov več kot lani. Ljudje si zaradi visoke inflacije in višjih cen vse bolj redko privoščijo obisk restavracij. Dunajski zrezek se je pri gostincih v povprečju podražil za deset odstotkov, največ je zdaj zanj potrebno odšteti na Solnograškem (v povprečju 18,60 evrov).
Težave so precejšnje tudi v gradbeništvu. Vse manj se gradi, število gradbenih dovoljenj se je v Avstriji v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za približno tretjino, število stečajev pa povečalo za desetino.
Weinhoferjeve napovedi so črnoglede tudi za v prihodnje: “Še huje bo v letu 2024, ko pričakujemo val bankrotov v gostinstvu in turizmu, ker se iztečejo davčne olajšave zaradi posledic koronske krize.”
Vstop v volilno leto
Avstrijska vlada ob vsem tem zagotavlja, da je Avstrija krizo prebrodila najbolje od vseh in da je država leto dni pred parlamentarnimi volitvami v dobri kondiciji.
A velika večina volilcev razmere vidi drugače. Koalicija je nepriljubljena bolj kot kadarkoli prej. V zadnji raziskavi javnega mnenja jo podpira le še 24 odstotkov anketirancev.
Kancler Nehammer svojo stranko, ki je v zadnjih dveh letih izgubila 11 odstotkov in je zdaj na 24 odstotkih volilne podpore, v volilno leto pelje s krilatico “Verjemi v Avstrijo”.
Da se v volilnem sloganu ime ljudske stranke neposredno ne omenja, ni naključje, pravijo politični analitiki in dodajajo, da želi stranka s tem preusmeriti pozornost od afer, ki jo bremenijo.
TWITTER (posnetek zaslona; afera burgergate, ko avstrijski kancler svojim strankarskim kolegom benti zaradi zapisov v medijih o revščini v Avstriji in revne otroke po poceni topel obrok pošilja v McDonald’s.)
Visoka inflacija, izguba blaginje, gospodarsko ohlajanje bodo zagotovo udarne teme opozicije. Svobodnjakom je podpora med volilci v zadnjih dveh letih zrasla na rekordnih 32 odstotkov in tako že presegla volilni rezultat, ki ga je stranka z Jörgom Heiderjem dosegla pred 24 leti, ko je dobila 27 odstotkov glasov.
Socialnim demokratom medtem tudi menjava na čelu stranke ni koristila in z 21 odstotki podpore volilcev že dve leti praktično stagnira. Nič bolje ne kaže niti Zelenim in stranki Neos, ki jima podpora vztrajno pada. Kombinatorika povolilnih koalicij brez Svobodnjakov, ki niso sprejemljivi za nobeno od drugih strank, pa medtem postaja vse bolj zapletena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!