Bodo ZDA znova napadle Iran? Trump napovedani napad tik pred zdajci preložil

Napetosti na Bližnjem vzhodu se še naprej zaostrujejo, medtem ko se krepijo ugibanja o morebitnih novih ameriško-izraelskih napadih na Iran. Izraelska televizija Channel 13 poroča, da je v zadnjih 24 urah v Tel Avivu pristalo več deset ameriških tovornih letal, ki so prevažala strelivo iz vojaških baz v Nemčiji.

Po navedbah televizije gre za del priprav na morebitno nadaljevanje vojne proti Iranu.

Da se izraelska vojska pripravlja na obnovitev sovražnosti, medtem poročajo tudi drugi izraelski mediji. Neimenovani izraelski uradnik je denimo za javno radiotelevizijo Kan dejal, da se je Izrael pripravljen pridružiti morebitnim novim ameriškim napadom in pri tem ciljati tudi na iransko energetsko infrastrukturo.

Izrael po poročanju medijev zdaj čaka predvsem na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je o nadaljevanju vojne v Iranu v nedeljo po telefonu govoril tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Kot poroča Channel 12, ki se sklicuje na Trumpove izjave med telefonskim pogovorom, da ameriški predsednik še vedno verjame, da želi Iran doseči dogovor, in pričakuje, da bo Teheran v prihodnjih dneh predstavil nov predlog za končanje vojne.

Trump naj ne bi želel določiti roka za pogajanja, je pa Iranu zagrozil z ostrejšim vojaškim odzivom, če ne bo sprejel ameriških zahtev glede jedrskega programa. "Želimo skleniti dogovor, vendar Iranci trenutno niso tam, kjer bi želeli, da so," naj bi dejal. "Če nam ne bodo prišli naproti z boljšim predlogom, jih bomo udarili močneje kot kadarkoli doslej."

"Za Iran ura tiktaka in bolje je, da se premaknejo, HITRO, sicer od njih ne bo ostalo nič," pa je Trump zapisal na svoji platformi Truth Social in dodal: "ČAS JE POMEMBEN!"

Z grožnjami se je medtem odzval tudi Iran. Iranski uradnik Mohsen Rezaei je ZDA opozoril, naj odpravijo blokado iranskih pristanišč, "preden Omanski zaliv postane vaše pokopališče".

Trump popustil zalivskim državam, Irana v torek ne bo napadel

Kasneje pa je Trump na Truth Socialu nepričakovano objavil, da na prošnjo zalivskih držav prelaga za v torek načrtovani napad na Iran, poroča tiskovna agencija AFP. Kot je zapisal, so ga za to prosili voditelji Katarja, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ker potekajo resna pogajanja.

Napisal je, da zalivski zavezniki verjamejo, da bo dosežen dogovor, ki vključuje to, da Iran ne bo imel jedrskega orožja.

Zato je obvestil svojo vojsko, da Irana v torek ne bo napadla, vendar naj bi jo obvestil tudi, da naj bo pripravljena za veliki napad, če ne bo sprejemljivega dogovora.

Teheran: Pogajanja med Iranom in ZDA v Pakistanu se nadaljujejo

Ob vse večjih napetostih je sicer nekoliko spodbudnejša novica, da pogovori med Iranom in ZDA prek Pakistana še vedno potekajo. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je odgovoril na najnovejši ameriški predlog v okviru prizadevanj za končanje vojne.

"Naše pomisleke smo posredovali ameriški strani," je na novinarski konferenci pojasnil Esmail Bagaei. Drugih podrobnosti po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni navedel.

Pred tem so mediji poročali, da je bilo vse več znakov, da je Trump prepričan, da Teheran ni pripravljen sprejeti ameriških pogojev za konec vojne. New York Times je v petek poročal, da se Pentagon pripravlja na nadaljevanje konflikta, saj Washington po njihovih ocenah ni dosegel ključnih ciljev, predvsem glede iranskega jedrskega programa.

V nedeljo je iranska tiskovna agencija Fars poročala, da je Washington predstavil seznam petih točk, ki vključuje zahtevo, da Iran ohrani le eno delujočo jedrsko elektrarno in svoje zaloge visoko obogatenega urana prenese v ZDA. Ni jasno, kaj od tega bo Iran, ki zahteva ohranitev nadzora nad strateško Hormuško ožino, sprejel.

Iran je sicer danes uradno napovedal ustanovitev organa za upravljanje Hormuške ožine, ki jo je od izbruha vojne praktično zaprl in želi sedaj ladjam zaračunati za prehod. Iranski vrhovni nacionalni varnostni svet je namreč na svojem uradnem profilu na omrežju X delil objavo Uprave za Perzijski zaliv (PGSA), v kateri je zapisano, da bo ta zagotavljala "posodobitve v realnem času o operacijah v Hormuški ožini in najnovejšem dogajanju".

Za zdaj sicer ni jasno, kaj bo novi organ počel. Po poročanju britanske pomorske revije Lloyd's List naj bi bil odgovoren za odobritev tranzita ladij in pobiranje pristojbin v Hormuški ožini.

Iranski civilisti se pripravljajo na nadaljevanje spopadov

V Teheranu se medtem vsak večer na državnih shodih v podporo oblasti in proti Združenim državam zbirajo tisoči ljudi.

"Popolnoma sem pripravljena žrtvovati svoje življenje za svojo državo in svoje ljudi," je za CNN med množičnim vzklikanjem gesla "smrt Ameriki" povedala mlada ženska po imenu Tiana, ki je nosila očala v barvah iranske zastave.

"Vsi ljudje, celotna vojska, vsi naši poveljniki, vsi so pripravljeni žrtvovati svoja življenja in se boriti z vsem srcem in dušo," je dodala ter zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnih novih vojaških napadih.

Za CNN je spregovoril tudi s starejšim moškim, ki je nosil transparent z napisom: "Jedrska in raketna tehnologija sta enako pomembni kot naše meje, zato ju bomo branili."

"Potrebujemo jedrsko energijo, čisto energijo, ne bomb," je dejal in se pri tem skliceval na iransko vztrajanje pri jedrskem programu, katerega omejitev Trump postavlja kot pogoj za konec vojne. "Trump ve, da nimamo bombe, pa nas kljub temu napada," je dodal.

Ob vse glasnejših ugibanjih o novih ameriško-izraelskih napadih med številnimi Iranci raste občutek neizogibnosti nadaljevanja sovražnosti. "Vemo, da se Trump v resnici ne bo pogajal," je za CNN dejala Fatima, ki je odraščala v Londonu in Dubaju.

V zadnjih dneh so se po Teheranu pojavili tudi kioski, kjer civiliste učijo osnov rokovanja z orožjem, kar številni razumejo kot znak priprav na morebitno nadaljevanje konflikta, morda celo na morebitno kopensko operacijo.

Da je napotitev kopenskih sil v Iran ena od možnosti, je v petek poročal tudi New York Times. Kot so za časnik pojasnili neimenovani ameriški uradniki, bi ZDA lahko uporabile pripadnike specialnih enot, ki so v regijo prispeli marca, za iskanje jedrskega materiala, zakopanega globoko pod zemljo. Takšna operacija pa bi po ocenah uradnikov zahtevala tudi več tisoč podpornih vojakov, ki bi vzpostavili varnostni obroč in bi se lahko zapletli v spopade z iranskimi silami.

CNN medtem opisuje prizor s trga Vanak, kjer se je ženska učila rokovanja z jurišno puško AK-47, zamaskiran moški v vojaški uniformi pa ji je pokazal, kako orožje razstaviti in znova sestaviti. Le nekaj metrov stran se je deklica igrala s praznim kalašnikovom, ga usmerjala v zrak in pritiskala na sprožilec, nato pa orožje vrnila inštruktorju.

Pozivi k oboroževanju se pojavljajo tudi na državni televiziji. Več voditeljev med oddajami vihti jurišne puške, eden izmed njih, Hosein Hosseini na kanalu Ofogh, pa je po navedbah CNN med neposrednim prenosom po navodilih zamaskiranega pripadnika Islamske revolucionarne garde celo izstrelil rafal v strop studia.