Talibanski prihod v Kabul pod vprašaj postavlja vse, za kar so si afganistanske oblasti v prestolnici prizadevale skupaj z zahodnimi silami. Umetnica in novinarka Fatima Hoseini je za N1 BiH spregovorila o svojih občutkih in bojaznih glede prihodnosti, pa podobah Afganistana, države, ki je, kot je povedala, veliko več od vojne in revščine.
Nepričakovano hiter prihod talibanov v afganistansko prestolnico Kabul je v mestu ustvaril zmedo. Zaradi množičnega dvigovanja prihrankov so se v nedeljo izpraznili bankomati, na poti do letališča je nastal prometni zamašek, dogajanje na kabulskem letališču je bilo šokantno, pretresljivo. Posnetki, ki so zakrožili po družbenih omrežjih, prikazujejo obupane ljudi, ki tečejo ob letalih in se, da bi si zagotovili sedež na katerem od evakuacijskih letov, prerivajo na terminalih.
“Vse je zelo zapleteno. Vsi smo v šoku. Ne vemo, kdo bo jutri naš predsednik,” je za N1 BiH po prihodu talibanov v Kabul povedala umetnica (fotografinja) in novinarka Fatima Hoseini. “Danes sem bila v mestu, posnela sem nekaj fotografij, bila po opravkih,” je povedala. Ni bila edina: “Veliko ljudi je bilo po opravkih, mudilo se jim je čimprej oditi. Na poteh do letališča je bila velika gneča, enako na bankah. Bankomati so ostali brez denarja. Res so nenavadni časi,” je povzela.
Fatimo skrbi, kaj bo v prihodnje. Veliko je govoric in ugibanj, da bodo talibani ženskam prepovedali delati in študirati. Živi se iz minute v minuto, je povedala fotografinja, ki se je rodila v Teheranu v begunski družini in se je v Afganistan preselila leta 2018.
“Zelo me skrbi, kaj bo z mojim delom v prihodnje. Ne vemo, kaj bo pod talibani. Ali se bo vse hitro spremenilo. Kaj se bo zgodilo, če bomo izgubili vse, za kar smo delali v zadnjih 20 letih,” je razmišljala in opisala, da trenutno, denimo, ne more nadaljevati svojega fotografskega projekta. Čeprav lahko hodi po ulicah, svojih modelov ne more povabiti ven, njihove varnosti ne more zagotoviti.
“Seveda me je strah. Kolega novinar mi je svetoval , naj se ne izpostavljam toliko. Temne izkušnje, ki jih imamo od talibanskega režima, nas učijo, da se vedno usmerijo proti glasnim,” je Fatima opisala svoje občutke ob talibanskem prevzemu oblasti. V svojem delu se osredotoča na fotografiranje afganistanskih žensk, a ker jih želi prikazati drugače, izpostaviti jih želi v njihovi celostni podobi in raznolikosti, jo skrbi, da bi bila zaradi tega tarča novih oblasti.
“Skrbi me, vse življenje sem bila begunka. Tistih nekaj vrat, ki je bilo odprtih, se zapira. Tudi če zapustim Afganistan, bom to storila s strtim srcem. Ne vem, kaj bo z našo državo, našimi ženskami, dekleti, našim glasom,” je povzela.
A kot je povedala, je zanjo zelo pomembno, da svet ne pozabi na Afganistan.
Afganistan, kot je povedala, je namreč veliko več od podob vojne in revščine, ki jih prikazujejo mediji. “Ko delim preprosto fotografijo iz kavarne, me ljudje sprašujejo, ali sem v Afganistanu, ali imamo kavarne, ali lahko pijemo kavo. To je žalostno, da niti ljudje v Aziji ne vedo ničesar o Afganistanu,” je povedala.
Enako velja za afganistanske ženske, ki jih je prikazala v fotografski zbirki Lepota sredi vojne (Beauty amid war). V svetu, tudi denimo v sosednjem Iranu, afganistanske ženske povezujejo z nošnjo burke, omejitvami, revščino in umori, je komentirala. In menila, da so tovrstne predstave napačne.
“Svet želi videti le dve podobi afganistanske ženske: junakinjo ali žrtev. A veliko ljudi živi med tema podobama. Imam veliko prijateljev, ki so živeli v tujini, so izobraženi in neodvisni, delajo v različnih okoljih, imajo glas, a jih mediji ne prikazujejo. Nihče še ni slišal njihovih glasov. A to je naše običajno življenje,” je dejala. Podobe vojne diktirajo narativno, vojna je to, kar vemo o Afganistanu, medtem ko se na kulturno in drugo dediščino pozablja, je pripovedovala.
V upanju, da za državo ne prihaja še mračnejše obdobje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!