Deset let po potresu, ki je opustošil mesto naših sosedov, številni še vedno brez domov

Italijansko mesto Amatrice je leta 2016 prizadel uničujoč potres, v katerem je umrlo več sto ljudi. Čeprav od tragičnega dogodka mineva že deset let, so prebivalci vse bolj nestrpni zaradi počasne obnove, saj se več kot polovica ljudi še vedno ne more vrniti v svoje domove.
V italijanskem mestu Amatrice danes mineva deset let, odkar je območje prizadel potres z magnitudo 6, ki je zahteval življenja 303 ljudi, več tisoč pa jih je ostalo brez domov. Prebivalci se bodo ob obletnici zbrali pri maši, ki se je bodo udeležili tudi politiki in drugi znani obrazi, a njihove besede domačinom ne bodo v veliko tolažbo, piše britanski Guardian.
Skoraj deset let pozneje se namreč velik del mesta še vedno obnavlja, več kot polovica od približno 2.100 prebivalcev pa še vedno živi v začasnih bivališčih.
"Sklonili bodo glave in rekli, da so veliko naredili," je o prihajajoči maši menila predsednica lokalnega združenja Comitato Civico 3e36 (ime se nanaša na čas potresa - 3.36 zjutraj, op. a.) Sonia Santarelli. "Rekli bodo, da obnova poteka dobro. Ampak kako je to mogoče, ko toliko ljudi živi v domovih, neprimernih za bivanje?"
Poročilo organizacije ActionAid Italy je minuli teden razkrilo velike zamude pri obnovi mesta in drugih prizadetih območij v bližini. Ugotovitve kažejo, da se do aprila 2026 še ni začela gradnja približno dveh tretjin načrtovanih javnih projektov, na najhuje prizadetih območjih pa se dela niso začela pri kar sedmih od desetih projektov. Za dela je bilo namenjenih 4,85 milijarde evrov.

Še vedno odplačujejo stanovanjska posojila za hiše, ki jih ni več
Prebivalce mesta je potres presenetil 24. avgusta 2016 v zgodnjih jutranjih urah, tresenje pa so čutili vse do Rima. Santarelli se spominja, da od njenega zaselka Torrita ni ostalo praktično nič, na srečo pa nihče ni umrl.
Po potresu so na 41 prizadetih lokacijah začeli postavljati montažna stanovanjska naselja, ki za prebivalce sicer niso idealna. Lesene hišice so namreč utesnjene, v vročini pa je bivanje v njih še posebej težko.
Nekateri, ki so zaradi potresa ostali brez doma, medtem še vedno odplačujejo stanovanjska posojila za hiše, ki jih ni več.
Med zaključenimi projekti so sicer šola in več stavb v zgodovinskem središču mesta. Gradnja nove bolnišnice se medtem približuje koncu, predvidoma pa jo bodo odprli leta 2027, če bo ustrezno opremljena in imela dovolj osebja.
Zakaj je obnova tako počasna?
Razlogov za počasno obnovo je več. Nekdanji italijanski premier Matteo Renzi je na primer obljubil, da bodo prizadeta območja obnovili tako, da bodo enaka kot pred potresom. Vendar je Renzi konec leta 2016 po porazu na referendumu odstopil. Od takrat se je v Italiji zamenjalo pet vlad, pri kateri je bila za obnovo po potresu vsakič odgovorna druga oseba.
Kot piše The Guardian, so obnovo ovirali tudi birokracija, pravni spori in sama zahtevnost obnove v gorskih območjih.
Župan Giorgio Cortellesi, ki je bil izvoljen leta 2021, pa je dejal, da je obnovo ovirala pandemija covida-19, zatem pa še vladni program, ki bi moral oživiti gospodarstvo, vendar je namesto tega zvišal stroške gradbenih materialov in številne gradbene delavce privabil k bolj donosnim delovnim mestom v drugih delih Italije.

Cortellesi je sicer dejal, da je obnova v zadnjih dveh letih vendarle dobila zagon. Kljub temu je priznal, da se mesto spopada z velikim pomanjkanjem stanovanj. Razmere dodatno otežujejo gradbena podjetja, ki najemajo stanovanja za svoje delavce, zaradi česar najemnine za domačine rastejo.
Montažnim naseljem se medtem izteka desetletna garancijska doba, zato jih bo treba razstaviti in njihove prebivalce preseliti v obnovljene domove. "Vrnili se bodo v svoje domove, ki bodo najvarnejši v Italiji in energetsko najučinkovitejši," je zatrdil župan – ne da bi ob tem navedel, kdaj naj bi bila obnova končana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje