Hidroelektrarna Mokrice: vlada izdala odločbo o prevladi koristi energetike nad naravo. Kaj to pomeni?

Vlada je izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice, so po današnji dopisni seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Prevlada javne koristi je izjemen pravni mehanizem, ki po evropski zakonodaji omogoča izvedbo projekta kljub škodljivim vplivom na varovana območja. Vendar mora država dokazati, da za projekt ni ustreznih alternativ, da obstajajo nujni razlogi prevladujočega javnega interesa in da bodo zagotovljeni izravnalni ukrepi za ohranitev varovanih območij Natura 2000.

HE Mokrice je bila načrtovana kot zadnja v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn, za HE Boštanj, HE Blanca, HE Krško in HE Brežice. Slednja je začela obratovati leta 2017.

HE Mokrice je v nasprotju z že zgrajenimi hidroelektrarnami načrtovana dolvodno od izliva Krke v Savo in bi tako škodljivo vplivala na naravo v in ob obeh rekah. Prav tako bi vplivala na habitate Sotle, ki se v Savo izlije tik za območjem, kjer so načrtovane Mokrice.

Tretji poskus prevlade

Kot je pojasnila vlada, je odločitev pogojena z izvedbo vseh določenih omilitvenih in izravnalnih ukrepov za varstvo narave. "Odločba določa obsežne ukrepe za zmanjševanje in izravnavo vplivov na naravo pred gradnjo, med njo in med obratovanjem načrtovane hidroelektrarne Mokrice. Ukrepi med drugim vključujejo vzpostavitev in ohranjanje ustreznih habitatov, ureditev prehodov za vodne organizme, varstvo ribjih vrst in drstišč ter spremljanje stanja okolja. Določen je tudi dodaten izravnalni ukrep na območju Nature 2000," so sporočili in dodali, da danes izdana odločba predvideva tudi monitoring in preverjanje učinkovitosti ukrepov.

Po letih odločanja, sodnih sporov in številnih upravnih postopkih je vlada že tretjič odločila, da javna korist proizvodnje električne energije pri projektu HE Mokrice prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave. Takšna odločitev je eden od pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prvi dve odločbi, izdani v letih 2020 in 2022, je upravno sodišče po tožbah Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) odpravilo in zadevi vrnilo v ponovno odločanje.

Nov poskus določitve prevlade javne koristi proizvodnje elektrike pri HE Mokrice je nato februarja letos napovedala vlada Roberta Goloba.

Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je prejšnji teden ob obisku hidroelektrarne Brežice dejala, da bo ministrstvo po izdaji odločbe o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave potrebovalo nekaj mesecev, da izda gradbeno dovoljenje.

Andrej Vizjak, direktor državnega podjetja Gen energija, ki je večinski lastnik investitorja v HE Mokrice, družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), je prejšnji teden dejal, da pričakuje novo pritožbo Društva za preučevanje rib Slovenije, a je prepričan, da bo odločba vlade pripravljena tako kakovostno, da bo prestala presojo sodišča.

"Renesansa hidroenergije"

Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) je že pozdravila odločitev vlade, ki kot pravijo, predstavlja pomemben korak k izvedbi večnamenskega projekta HE Mokrice, ki bo prinesel obnovljive vire električne energije in izboljšanje poplavne varnosti spodnjega Posavja.

"Gre za rezultat temeljitega in strokovno zahtevnega postopka, v katerega je bil vključen širok krog domačih in tujih strokovnjakov, državnih institucij, zainteresirane javnosti in lokalne skupnosti, izvedeno je bilo tudi čezmejno posvetovanje," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Pred nami je nova renesansa hidroenergije. Slovenija ima v vodi domač, obnovljiv in zanesljiv vir energije, ki ga moramo odgovorno uporabiti. Ob naraščajočih potrebah po električni energiji je razvoj domačih proizvodnih virov pomemben za zanesljivo oskrbo in konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je dejal direktor družbe HESS Boštjan Pišotek.

Hidroelektrarna Mokrice je načrtovana za letno proizvodnjo 130 gigavatnih ur električne energije, kar je približno odstotek slovenske letne proizvodnje. Ta je sicer odvisna od pretoka Save, ki se s podnebnimi spremembami spreminja – daljša so sušna obdobja, ko je pretok in z njim proizvodnja elektrike nizka, več je tudi ekstremnih padavin, ko hidroelektrarne prav tako ne proizvajajo elektrike. Po besedah Pišotka so vse pogostejši vremenski ekstremi vračunani v načrte.

Naslednji korak je pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Če ne bo dodatnih sodnih postopkov, bi se izvedba projekta HE Mokrice lahko začela že v letu 2027, so ocenili v HESS.

Kaj bi izgubili, če bi HE Mokrice zgradili?

Prevlada javne koristi je mehanizem v pravu Evropske unije, ki pod določenimi strogimi pogoji omogoča izvedbo projekta, čeprav bi ta škodljivo vplival na varovano naravo.

V Sloveniji je bil ta mehanizem doslej uporabljen le za Mokrice, v drugih državah članicah pa med drugim za gradnjo pristanišč in prometnih povezav.

Eden od ključnih pogojev za uspeh prevlade je, da država dokaže, da ni drugih ustreznih alternativ, s katerimi bi lahko dosegli isti cilj (v tem primeru proizvodnje elektrike) brez primerljive škode za naravo. Odločba, ki jo je vlada izdala danes, še ni javno objavljena, tako da še ni jasno, kako je utemeljena.

Kakšna škoda bi nastala, če bi postavili HE Mokrice?

"Ker bi hidroelektrarna rečni sistem spremenila v jezerski, bi bilo v celoti uničeno območje Natura 2000 Spodnja Sava," pojasnjuje predsednica DPRS Andreja Slameršek.

To območje je bilo leta 2016 na novo določeno od sotočja s Krko do hrvaške meje, da se zagotovi prehod ribe platnice po Savi iz Hrvaške ter med Krko in Sotlo. HE Mokrice bi presekala Savo med Krko in Sotlo ribam onemogočila prehod navzgor po reki na drstišča.

Za HE Mokrice so sicer predvideni omilitveni ukrepi, kot so nadomestna umetna drstišča in ribje steze, po katerih naj bi ribe plavale mimo elektrarne. Vendar se po besedah predstavnikov DPRS ti ukrepi neučinkoviti – kar se je izkazalo tako v primeru slovenskih kot tujih hidroelektrarn – saj rečne ribe potrebujejo tekočo vodo, ki je v akumulaciji ni.

"Rečne ribe izgubijo habitat. Škoda za vodni živelj nastaja tudi zato, ker se voda v akumulaciji segreva, zmanjšuje se vsebnost kisika in upočasni rečni tok, izginejo prodišča ..." škodo opisuje Andreja Slameršek.

Raziskave Zavoda za ribištvo so pokazale, da jezovi hidroelektrarn drastično zmanjšajo populacijo platnice, ki v jezerskem habitatu ne more obstati kot viabilna populacija. Uničeno bi bilo zadnje veliko drstišče platnice v spodnji Savi, opozarja predsednica društva.

Prav tako bi bil uničen del Krke s pritoki na območju sotočja s Savo (na naslovni fotografiji), kjer živi več kot 80 odstotkov populacije ribe zvezdogled na odseku spodnje Save. "S tem bi bila populacija zvezdogleda lokalno izbrisana," pravi Andreja Slameršek.
Vlada je kot izravnalni ukrep v prejšnji odločbi o prevladi javne koristi določila, da naj bi zvezdogleda, ki bo zaradi HE Mokrice v tem delu Save in Krke izginil, ohranili na drugem delu Save, na območju Natura 2000 med Medvodami in Kresnicami, a po mnenju DPRS in Zavoda za ribištvo Slovenije to ni zadosten ukrep, saj je populacija te ribe v celotni Sloveniji v upadu.

Škodo bi utrpele še druge zavarovane vrste. Na območju Save pri Čatežu in Obrežju so raziskovalci ljubljanske Biotehniške fakultete odkrili redke podzemne rake iz rodu slepih postranic (Niphargus), ki živijo med prodniki na rečnem dnu.

Dve med njimi (Niphargus parapupetta in Niphargus lattingerae) so v Sloveniji zabeležili prvič, tretja pa je edinstvena tudi v svetovnem merilu, saj je niso našli še nikjer drugje na svetu. Da gre za doslej nepoznano vrsto, so raziskovalci potrdili tudi z analizo DNK.

Društvo za raziskovanje jam Ljubljana je kot stranski udeleženec v dozdajšnjih postopkih za HE Mokrice opozorilo, da vplivi na te živali niso bili ustrezno preučeni.

Po njihovem mnenju bi gradnja lahko uničila njihov življenjski prostor in povzročila izginotje lokalnih populacij, potencialno pa celo njihovo izumrtje.

V Društvu za preučevanje rib Slovenije so prepričani, da pogoji za prevlado javne koristi energetike nad javno koristjo narave niso izpolnjeni, zato bodo vložili tožbo.