Britanski kralj Karel III. odprl bolečo rano preteklosti, a ključne besede ni izrekel

V svojem govoru na prireditvi, posvečeni mladim, je dejal, da se je kultura Bahamov rodila iz teme. "Nekaj najboljšega v današnji bahamski kulturi - najbolj veselo, najbolj polno upanja, najbolj svetlo - se je rodilo iz teme," je povedal v luči pozivov karibskih držav, naj se Velika Britanija opraviči za svojo vlogo pri trgovanju s sužnji zaradi dobička ter naj izplača odškodnine.

"Prav je, da priznamo veliko trpljenje in krivice iz preteklosti na teh otokih in drugod, tudi ko se veselimo sedanjih uspehov in ustvarjamo nove priložnosti za prihodnost," je dodal, ne da bi se opravičil. Napovedal je še, da bodo o zapuščini suženjstva razpravljali tudi voditelji na vrhu Skupnosti narodov, združenja 54 samostojnih suverenih držav, ki so skoraj vse nekdanji teritoriji oziroma kolonije britanskega imperija.

Karel III. je imel svoj prvi govor na Bahamih v zgodovinskem parku Clifford, kjer so leta 1973 uradno razglasili neodvisnost in kjer se je takrat še kot valižanski princ udeležil slavja in predal sporočilo kraljice Elizabete II.

Nedaleč od prireditve se je zbrala manjša skupina protestnikov, ki je zahtevala odškodnino zaradi suženjstva. Kraljeva devetdnevna turneja tokrat vključuje Bahame, Gvajano ter otoško državo Antigua in Barbuda. V slednji se mu bo pridružila tudi soproga, kraljica Camilla.

Karibske države že leta zahtevajo preučitev vloge Velike Britanije v transatlantski trgovini s sužnji ter odškodnino. V zadnjem času so te zahteve postale še bolj izrazite.