Menu Item
Dezinformacije in lažne novice na družbenih omrežjih zaznamujejo tudi tokratno predvolilno obdobje na Filipinih. Med tistimi, ki so neposredno vpleteni v širjenje neresnic na družbenih omrežjih, je tudi Jon. Kot je povedal v pogovoru za britanski BBC, so njegovi naročniki politiki oziroma njihovi vodje kampanj, skupaj s sodelavci pa Jon širi informacije, tudi neresnične, v njihovo korist. Je eden od mnogih; je, kot piše britanski medij, del "dezinformacijskega ekosistema".
Filipinci bodo jutri izvolili naslednika kontroverznega predsednika Rodriga Duterteja. Kot kaže, bo njegov naslednik nič manj sporni Ferdinand Marcos mlajši, sin pokojnega diktatorja, ki je Filipinom vladal med letoma 1965 in 1986. Ferdinandu Marcosu, poznanemu tudi kot Bongbong Marcos, sodeč po analizah javnega menja po priljubljenosti sledi aktualna podpredsednica, odvetnica Leni Robredo.
Bongbong Marcos je bil star 29 let, ko je skupaj z družino pobegnil s Filipinov na Havaje, potem ko je njegov oče v revoluciji izgubil oblast. Marcos, ki so mu po smrti očeta leta 1989 dovolili vrnitev na Filipine, je med kampanjo obljubil, da bo zmanjšal brezposelnost in se spopadel z naraščajočimi stroški življenja, v predvolilnem času pa se je aktivno izogibal soočenjem in novinarskim vprašanjem o domnevnem večmilijardnem davčnem dolgu njegove družine.
Bitka za šestletni predsedniški mandat oziroma naslednika Duterteja mineva v znamenju lažnih novic in dezinformacij, katerih posledica je tudi ta, da zgodovinski spomin na vladavino Ferdinanda Marcosa starejšega postaja vse bolj meglen; načrtno se namreč ustvarja rožnata podoba vladavine avtoritarnega voditelja.
O širjenju neresnic je za britanski BBC spregovoril Jon [ime je izmišljeno in ga hranijo v uredništvu], ki je v širjenje informacij, ki bodo zelo verjetno vplivale na izid filipinskih volitev, neposredno vpleten. Jon o sebi razmišlja kot o “trolu”, čeprav je, rečeno korektno, marketinški svetovalec na področju družbenih omrežij. Večino dni preživi ob upravljanju na stotine strani na Facebooku in lažnih profilov, s katerimi operira v dobrobit svojih strank – politikov oziroma njihovih vodij kampanj. Dela za guvernerje, poslance in župane, pod njegovo taktirko pa po njegovih navedbah dela okoli 30 “trolov”. Njihova naloga je zagotoviti, da se širi podpora njihovim strankam, čeravno na račun širjenja neresnic. Včasih iščejo “okostnjake v omarah”, spet drugič si stvari izmislijo, piše BBC.
“Leta 2013 smo širili lažne novice v eni od provinc, za katero sem bil zadolžen,” je Jon pripovedoval za BBC. “Dobili smo telefonsko številko enega od vodilnih politikov in smo jo preurediti, nato smo poslali sporočilo tako, da smo se pretvarjali, da smo on. Rekli smo, da išče ljubico. Na koncu je zmagala moja stranka,” je opisal primer širjenja laži. Še eden od trikov, ki ga uporablja Jon, je ustvarjanje nepolitičnih strani, kjer se na koncu ustvarja politična propaganda.
Podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook, je po pisanju BBC sporočila, da je na Filipinih odstranila veliko mrež, ki so stremele k manipulaciji, vključno z več kot 400 računi, stranmi in skupinami, ki so kršili pravila podjetja. Tudi iz Twitterja so letos sporočili, da so začasno ukinili več sto računov, ki so promovirali Bongbong Marcosa in so kršili pravila.
Kot so v raziskavah ugotovile organizacije, ki se borijo proti dezinformacijam, naj bi imel od širjenja lažnih novic največjo korist BongBong Marcos, njihova največja žrtev pa naj bi bila njegova tekmica Leni Robredo. Tisti, ki širijo neresnice, želijo Marcosovo družino predstaviti kot družino, ki ni kradla državnega denarja, njegova očeta pa kot voditelja, ki ni odgovoren za kršitve človekovih pravic (po podatkih organizacije Amnesty International je bilo v času njegove vladavine mučenih 34.000 ljudi, več kot 3.200 pa usmrčenih), piše BBC. Medtem so organizacije zaznale napade na Robredo; stvaritelji neresnic so jo skušali predstaviti kot nekompetentno ali nekoga, ki govori nesmisle.
Na Filipinih imajo enokrožni večinski volilni sistem, kar pomeni, da zmaga tisti kandidat, ki osvoji največ glasov, in ne nujno absolutno večino. Marcos in Robredo sta se pred šestimi leti neposredno spopadla v boju za podpredsedniško funkcijo. Tudi tedaj je zaostajala, nato pa na na volitvah nekoliko nepričakovano zmagala z razliko 0,64 odstotka. Zdaj upa, da ji bo uspel podoben preobrat. Poleg volitev za funkcijo predsednika in podredsednika bodo filipinski volilci volili tudi 12 senatorjev, okoli 300 kongresnikov in 18.000 lokalnih predstavnikov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!