Kaj je tako posebnega na zelju, ki privablja množice obiskovalcev

Mona Liza v pariškem Louvru, Kamen iz Rosette v Britanskem muzeju, Zvezdna noč v newyorškem muzeju MoMA – veliki svetovni muzeji imajo pogosto eksponat, ki ga obiskovalci preprosto morajo videti in ki že sam po sebi privablja množice z vsega sveta. V narodnem muzeju National Palace Museum v Tajpeju pa je glavna zvezda na prvi pogled precej skromnejša, piše CNN.

Gre za izjemno realistično skulpturo kitajskega zelja, izklesano iz kosa belega in zelenega žada. Videti je, kot bi ga pravkar pobrali z njive, še mokrega od jutranje rose. Med zelenimi listi se skrivata kobilica in murnu podoben dolgorogi skakač, neznani kipar pa je naravne nepravilnosti kamna spretno izkoristil za ponazoritev listnih žil in reber na steblih.

Rezbarija, položena na leseno stojalo, je visoka le 18,8 centimetra, a je postala tako priljubljena, da ima svojo razstavno dvorano. Muzej celo vnaprej objavlja datume, ko bo skulptura odsotna zaradi "službenih potovanj", ko jo torej posodijo ali razstavijo drugje, da obiskovalci ne bi ostali razočarani.

Muzej sicer ne beleži, koliko od približno dveh milijonov obiskovalcev na leto pride posebej zaradi žadastega zelja. Dolge vrste ljudi, ki čakajo, da bi ga fotografirali, pa kažejo, da jih ni malo. "Ko ga vidiš na fotografijah, se ne zdi tako živo, ko pa ga tukaj vidiš v pravi svetlobi, je res veliko privlačnejše," je za CNN med obiskom muzeja povedala ena od turistk iz celinske Kitajske.

Zaradi njegove priljubljenosti žadasto zelje pogosto označujejo za "narodni zaklad" Tajvana, čeprav tega statusa uradno nima. Njegova podoba krasi najrazličnejše izdelke, nastale pa so tudi plišaste igrače in replike, ki jih prodajajo v muzejski trgovini in drugod.

Tako kot večina zbirke Narodnega palačnega muzeja je tudi žadasto zelje relikvija iz cesarskih časov. Nekoč je bilo shranjeno v Prepovedanem mestu v Pekingu, med kitajsko državljansko vojno pa so ga preselili v Tajvan.

Zakaj je zelje obnorelo svet?

A kljub svoji svetovni slavi še zdaleč ni edino zelje, izklesano iz žada. Podobna primerka hranita tudi muzeja v Pekingu in Tjandžinu v celinski Kitajski, še dve podobni skulpturi pa ima celo tajvanski muzej. Zakaj je torej prav ta zaslovela po vsem svetu?

Eden od razlogov bi lahko bila simbolika, ki jo pripisujejo skulpturi, piše CNN. Predmet naj bi bil morda del dote, namenjene kitajskemu cesarju Guangšuju ob poroki v 80. letih 19. stoletja, že dolgo pa ga povezujejo z žensko čistostjo, plodnostjo in obiljem. Nekateri zgodovinarji sicer dvomijo tako o razlagi, da žuželki na zelju predstavljata otroke, kot tudi o domnevi, da je bilo zelje sploh poročno darilo. Kljub temu se je prav ta razlaga močno zasidrala v domišljiji javnosti.

Žadasto zelje pogosto omenjajo kot enega od "treh zakladov" muzeja. Druga dva sta kamen v obliki mesa (kos jaspisa, izklesan tako, da spominja na dušen svinjski trebuh) in Mao Gong Ding (tradicionalna bronasta posoda z najdaljšim znanim napisom v starodavnih pismenkah na kateremkoli predmetu kitajske bronaste umetnosti). Turistični vodniki in oglaševalci trojico zato pogosto šaljivo opisujejo kot "vroči lonec z vloženim zeljem in svinjino".

Prav vsakdanjost teh predmetov pa bi lahko bila še eden od razlogov za njihovo priljubljenost. "Znana in prikupna podoba zelja v trenutku ustvari povezavo s cesarskim dvorom, ki se lahko sicer zdi precej oddaljen in tuj," je v začetku letošnjega leta v muzejski reviji zapisala Vang Šao Čun, nekdanja raziskovalka muzejskega oddelka za starine.

Strokovnjaki zadržani

A navdušenje obiskovalcev nad žadastim zeljem ni nujno enako navdušenju strokovnjakov, navaja CNN. Nekateri umetnostni zgodovinarji in muzejski kustosi opozarjajo, da je po kakovosti primerljivo s številnimi drugimi realističnimi rezbarijami iz žada, ki so bile v času dinastije Čing precej razširjene. "Je eden najbolj edinstvenih, vendar ne edini vrhunski primer kitajske obrtniške umetnosti," je v muzejski reviji zapisala Čang Li Tuan, nekdanja raziskovalka muzejskega oddelka za starine.

O skulpturi je poleg tega ohranjenih zelo malo pisnih virov. Ni znano, kdo jo je naročil, kdo izdelal in kdo vse jo je imel v lasti, zato njen zgodovinski kontekst ostaja večinoma nepojasnjen. Tudi zato je tajvansko ministrstvo za kulturo zelje uvrstilo med "pomembne starine", ne pa med narodne zaklade. "Njegova priljubljenost in zgodovinska vrednost sta očitno nesorazmerni," je Vang povedala za CNN. "Podobno kot pri filmih velika uspešnica ni nujno mojstrovina in obratno."

Za muzejske kustose je izjemna slava žadastega zelja zato lahko tudi dvorezen meč. "Zelo se trudimo promovirati druge odlične eksponate, vendar imajo ljudje včasih v mislih samo zelje. Nekako tako kot pevec, ki se ga vsi spominjajo le po eni veliki uspešnici," je za CNN še dejala Vang.