Dobrih 60 milijonov volilnih upravičencev bo jutri v Nemčiji izbiralo člane zveznega parlamenta (bundestaga) in s tem posredno tudi novo zvezno vlado.
Volitve v bundestag potekajo vsaka štiri leta, poslance pa volijo osebe, starejše od 18 let z nemškim državljanstvom.
Volišča bodo odprta od 8. do 18. ure. Po spletu ni mogoče glasovati, lahko pa volivci svoj glas pred tem oddajo po pošti. Za to se jih je leta 2017 odločilo slabih 29 odstotkov, letos pa naj bi jih bilo še občutno več, med njimi dosedanja kanclerka Angela Merkel. Več kot tretjina volilnih upravičencev je starejša od 60 let, navaja Deutsche Welle.
Jutri ne spreglejte oddaje N1 STUDIO, v kateri bosta nekdanja dopisnica RTV in nekdanja slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos ter Boštjan Udovič s FDV razpravljala o prihodnosti Nemčije in mednarodne skupnosti po odhodu kanclerke Merkel.
Za poslanski sedež se bo v nedeljo potegovalo 6.211 kandidatov iz 40 strank. V povprečju so stari okoli 46 let, med njimi je 566 sedanjih poslancev, izhaja iz podatkov nemške zvezne agencije za državljansko vzgojo (bpb).
Zgodovino Nemčije so kot kanclerji tradicionalno sooblikovali kandidati dveh političnih skupin: desnosredinske unije krščanskih demokratov (CDU) in bavarske krščansko-socialne unije (CSU) ter levosredinskih socialnih demokratov (SPD). Šele drugič doslej se za glasove volivcev borijo kanclerski kandidati treh strank; poleg Armina Lascheta (CDU/CSU) in Olafa Scholza (SPD) letos še kandidatka Zelenih Annalena Baerbock.
Trenutno je v bundestagu zastopanih sedem strank, pri čemer se CDU in CSU štejeta kot dve različni stranki, čeprav imata skupno poslansko skupino. V njej je 245 poslancev, sledi SPD s 152 poslanci. Največja opozicijska stranka je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 88 poslanci, FDP jih ima 80, Levica 69 in Zeleni 67, osem pa je nepovezanih.
Jutri bodo potekale tudi volitve v Berlinu in zvezni deželi Mecklenburg-Pomorjansko. V obeh se sodeč po anketah obeta zmaga SPD. V Berlinu bi lahko tako na čelo mestne vlade prvič stopila ženska: Franziska Giffey iz SPD.
V Berlinu bo tudi referendum o predlogu razlastitve velikih podjetij, ki imajo v lasti kar šestino vseh najemniških stanovanj v mestu in naj bi bila kriva za vse višje najemnine.
Bundestag je na zvezni ravni edini državni organ, ki ga neposredno volijo ljudje. Poslanci nato na predlog predsednika države potrjujejo zveznega kanclerja in vlado.
Kompleksen volilni sistem
Nemški volilni sistem je precej zapleten. V tem sistemu ima vsak volivec dva glasova, prvega in drugega.
Praviloma ima bundestag 598 sedežev, a jih je zaradi kompleksnega načina njihove razdelitve dejansko ponavadi več. Trenutno je bundestag s 709 člani najštevilčnejši doslej, po volitvah pa naj bi po nekaterih ocenah narasel za še okoli 50 sedežev. Rešitev za to zdaj išče posebna komisija, ki naj bi z delom zaključila do sredine leta 2023.
299 zveznih poslancev je izvoljenih s t. i. prvimi glasovi, po eden v vsakem volilnem okraju. Še 299 rednih mandatov se razdeli na osnovi t. i. drugih glasov, ki jih volivci namenijo strankarskim listam. Drugi glasovi torej odločajo o tem, koliko sedežev bodo posamezne stranke imele v parlamentu, in so tako pomembnejši od prvih glasov. Za preboj v parlament mora stranka prejeti vsaj pet odstotkov drugih glasov oziroma ji s prvimi glasovi pripadejo vsaj trije direktni mandati.
Če stranka v posamezni zvezni deželi s prvimi glasovi osvoji več volilnih okrajev oziroma direktnih mandatov, kot bi ji pripadalo poslancev glede na osvojeni delež drugih glasov, ji pripadejo t. i. dodatni mandati. A tako postane v parlamentu nasproti drugim strankam močnejša, kot pa bi ji dejansko šlo, zato ostalim strankam dodelijo t. i. izravnalne mandate. Ti so razlog, zakaj ima bundestag ponavadi precej več kot 598 sedežev.
Merkel bo vlado vodila do sestave nove
Volitvam bo sledilo oblikovanje nove vladne koalicije. V času do potrditve novega kanclerja v bundestagu bo vlado vodila Angela Merkel, a se pričakuje, da bo sledila svojim predhodnikom in do oblikovanja nove vlade ne bo sprejemala pomembnih odločitev. Po volitvah septembra 2017 je oblikovanje koalicije trajalo do februarja 2018. Sprva je bila v igri t. i. jamajška koalicija unije CDU/CSU, FDP in Zelenih, a so si liberalci nato premislili, nakar je bila oblikovana velika koalicija CDU/CSU in SPD.
