Predsednik najbolj desne vlade v zgodovino Izraela, Benjamin Netanjahu, je klonil pod številnimi pritiski: napovedal je preložitev sporne pravosodne reforme, ki ji kritiki že dalj očitajo rušenje neodvisnosti pravosodja. Je to lahko začetek konca tokratnega mandata Netanjahuja na čelu izraelske vlade? Tuji mediji že poudarjajo, da preložitev reforme morda ne bo pomirila kritičnih, jeznih prebivalcev Izraela.
V Izraelu že drugi dan vladajo izredne razmere zaradi sporne pravosodne reforme. Prebivalcem države, ki nasprotujejo reformi, je dokončno prekipelo minuli konec tedna, ko je premier Benjamin Netanjahu odstavil ministra za obrambo Joava Galanta, saj je ta pozval k preložitvi sprejetja kontroverzne reforme. Na ulice izraelskih mest se je odpravilo na tisoče ljudi, pod pritiskom pa je vendarle klonil tudi Netanjahu: po celodnevnem čakanju, da stopi pred novinarske mikrofone, je vendarle sporočil, da bodo preložili sprejetje sporne reforme.
Netanjahu je sporočil, da bo vlada preložila drugo in tretje branje zakonodajnega predloga reforme do naslednjega zasedanja parlamenta, piše BBC. Od reforme Netanjahu namreč ne namerava odstopiti. “Moramo izvesti reforme v pravosodju,” je sporočil po navedbah Al Džazire in dodal: “Ne bodo se predali.”
V govoru je izraelski premier med drugim poudaril, da njegova vlada “nikoli ne bo pristala na državljansko vojno” in da se Izrael sooča s krizo, ki je “resna grožnja narodni enotnosti”.
K preložitvi sprejetja sporne reforme je v luči protestov pred tem med drugim pozval izraelski predsednik Isaac Herzog. Kasneje, ko je Netanjahu napovedal preložitev reforme, je ocenil, da je to “edina prava odločitev”, poroča BBC. Konfederacija izraelskih sindikatov je v odzivu na premierjevo odločitev preklicala splošno stavko.
Napovedana reforma, ki občutno spodkopava neodvisnost pravosodja, je bila povod za proteste že v preteklih tednih. A šele odstavitev ministra Galanta je na ulice prignala zares velike množice. Proti Netanjahujevi vladi, najbolj radikalno desni od vseh dosedanjih izraelskih vlad, je protestiralo več desettisoč ljudi, po navedbah BBC pa je zdaj aktualno vprašanje, ali bo “le” preložitev sprejetja reforme pomirila razburjene kritike.
Da je premier Netanjahu, ki mu sicer sodijo zaradi suma korupcije, šel z reformo predaleč, je ocenil tudi nekdanji tiskovni predstavnik izraelske vlade Uri Dromi. Po njegovih besedah bi bilo lahko trenutno dogajanje v Izraelu celo začetek (vnovičnega) konca vladavine Netanjahuja. Dromi je služboval v vladah premierja Jicaka Rabina in Šimona Peresa.
Cilj pravosodne reforme izraelske vlade je povečanje moči parlamenta in omejitev možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi zakone in vladne odločitve. Obenem si želi vlada z njo tudi zagotoviti nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov.
Na ulicah množice
Protestniki so se prebili tudi blizu Netanjahujeve rezidence v Jeruzalemu, kjer sta jih policija in vojska skušali razgnati z vodnimi topovi. Po poročanju nemške tiskovne agencije ni znano, ali je bil 73-letni premier v času protestov doma.
Množici protestnikov, ki so se ji pridružili tudi nekateri zaposleni v javnem sektorju, Palestinci in pripadniki skupnosti LGBTIQA+, se je policiji in vojski uspelo izogniti, prebila se je vse do parlamenta. Odločno so nasprotovanje sporno pravosodni reformi izrazili tudi nekateri župani, ki protest proti reformi izražajo celo z gladovno stavko.
V Tel Avivu so protestniki, opremljeni z zastavami, za več kot dve uri blokirali eno izmed glavnih prometnic. Ena izmed protestnic, ki je sicer zaposlena v državni upravi, je za BBC dejala, da je premier Netanjahu prestopil vse meje demokratične države. “Branimo zadnji košček demokracije. Naredili bomo vse, da ustavimo to norost,” je dejala.
Medtem ko je izraelski premier kljub napovedanemu nastopu v javnosti dobršen del dneva molčal, pa se je prek Twitterja oglasil minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir. “Ne smemo ustaviti reforme pravosodnega sistema in ne smemo popustiti anarhiji,” je zapisal na Twitterju.
Zaskrbljenost nad dogajanjem v Izraelu prihaja tudi iz ZDA, od koder so pozvali k prizadevanjem za dosego kompromisa. Tiskovna predstavnica ameriškega sveta za nacionalno varnost Adrienne Watson je pozvala h kompromisu, predsednik Joe Biden pa je prek tiskovnega predstavnika za nacionalno varnost sporočil, da je svojo zaskrbljenost izrazil neposredno Netanjahuju, navaja tiskovna agencija Reuters.
Netanjahu je izraelski premier z najdaljšim stažem. Izraelsko vlado vodi od decembra lani, pred tem pa je bil premier med letoma 1996 in 1999 ter med letoma 2009 in 2021.
Osrednji del sporne reforme že potrjen
Izraelski parlamentarni odbor za pravosodje je sicer že potrdil predlog zakona o spremembi sestave odbora za izbor sodnikov, ki je osrednji del reforme.
Reforma bi po mnenju kritikov poleg povečanje moči parlamenta in omejitve možnosti vrhovnega sodišča tudi otežila postopek odstavljanja voditelja v primeru, ko se ugotovi, da ta ni primeren za opravljanje funkcije.
Protestniki menijo, da se je reforma v interesu Netanjahuja, proti kateremu, kot že rečemo, poteka proces zaradi domnevne korupcije. Netanjahu, ki je zaradi protestov sklical izredno posvetovanje o nadaljnjem ravnanju, je na drugi strani trdil, da je namen reforme zgolj preprečiti prekoračitev pristojnosti sodnikov, ki so bili sicer izvoljeni s strani ljudstva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje