Avstralsko sodišče je odločilo v odmevnem primeru umetniške inštalacije v tasmanskem muzeju Mona. Razstava, ki je temeljila na konceptu pubov, namenjenih le moškim, je mizoginijo postavila na glavo: v luksuzni salon so vstop dovolili le ženskam. Eden izmed obiskovalcev se je pritožil nad diskriminacijo, muzej pa mu je odgovoril, da je občutek zavrnitve del umetniškega dela. Bo sodni proces odnesel razstavo?
V avstralskem muzeju Mona, namenjenem stari in novi umetnosti, je pred štirimi leti umetnica Kirsha Kaechele postavila razstavo, ki so si jo smele ogledati le ženske. Inštalacija je bila zasnovana na konceptu starega avstralskega puba, prostorov, ki so še do leta 1965 večinoma izključevali ženske. S tem, ko je umetnica pravila obrnila na glavo in vstop prepovedala moškim, je poudarila zgodovinsko mizoginijo, poroča BBC.
V žamet oblečenem salonu so razstavili najbolj priznana dela, ki jih ima muzej v lasti: od Pabla Picassa do Sidneyja Nolana. Obiskovalkam so v salonu, poimenovanem Ladies Lounge, stregli šampanjec in nudili druge storitve, ki pritičejo elitnim pubom. Moški so v ložo lahko vstopili le kot butlerji.
Tudi sodna dvorana je postala del performansa
Pred letom dni je muzej zavrnil vstop tudi prebivalcu Novega Južnega Walesa Jasonu Lau, ki je zaradi diskriminacije vložil tožbo proti muzeju. Trdil je, da muzej krši zakonodajo, ki prepoveduje diskriminacijo, in na sodišče vložil tožbo.
Mona je na njegove očitke odvrnila, da je bil občutek, ki ga je Lau čutil ob zavrnitvi, del umetniškega dela in da tasmanska zakonodaja dovoljuje diskriminacijo, če je ta “namenjena spodbujanju enakih možnosti” za skupino ljudi, ki je bila v preteklosti prikrajšana.
Podporniki muzeja, vključno z umetnico Kaechele, so sodno dvorano uporabili kot prostor za umetniški performans. Skupina žensk se je tako oblekla v ujemajoče se modre poslovne obleke in sinhrono vstopila v dvorano.
Sodišče je pritrdilo Jasonu Lau. Sodnik Richard Grueber je zavrnil argumente muzeja in ugotovil, da ni jasno, kako bi omejitev vstopa moškim spodbudila enake možnosti žensk. Ob tem je sodnik ocenil, da vedenje žensk v dvorani sicer ni motilo obravnave, a da je bilo “neprimerno, nevljudno in nespoštljivo, v najslabšem primeru pa žaljivo in zaničevalno”. Odločil je, da mora muzej v 28 dneh razstavo odpreti vsem obiskovalcem.
Muzej pred odločitvijo: bodo moškim dovolili vstop ali bodo razstavo raje zaprli?
Umetnica Kaechele je dejala, da jo je sodba “globoko razžalostila”. Že pred tem je za BBC povedala, da je imela med sojenjem občutek, da je njena umetnina zaživela, in namignila, da bo po potrebi šla tudi na vrhovno sodišče. A je povedala, da bi lahko zaprtje ženskega salona poudarilo njeno sporočilo. “Če bi na zadevo gledala le z estetskega vidika, bi bilo prisilno zaprtje precej močno sporočilo,” je dejala.
Muzej je izrazil razočaranje nad odločitvijo sodišča. O prihodnosti razstave morajo še razmisliti, a so v muzeju že namignili, da bi lahko bila takšna odločitev usodna za obstoj razstave.
Z odpravo omejitve vstopa bi umetniško delo lahko izgubilo pomen, poroča Guardian. Vendar bi lahko moški, ki jim je vstop dovolila vlada, dali umetniški inštalaciji tudi temačnejši in bridkejši pomen. Nekateri uporabniki spleta pa opozarjajo tudi, da bi lahko bil primer – če bo o njem odločalo avstralsko vrhovno sodišče – precedenčen in bi tako odpravil diskriminacijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!