V švicarskem letovišču Davos se v ponedeljek začenja 53. Svetovni gospodarski forum, ki se ga vsako leto udeležijo najpomembnejši svetovni voditelji, politiki in gospodarstveniki. Med njimi sicer ne bo slovenskega premierja Roberta Goloba, bo pa v švicarsko zimsko letovišče odpotovala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po oceni okoljevarstvene organizacije Greenpeace bo vsak dan v Davos, kjer bodo razglabljali o energetski in prehranski krizi, priletelo več kot 200 zasebnih letal.
Svetovni gospodarski forum (WEF) udeležbo omogoča le osebno vabljenim gostom. Letos jih pričakujejo okoli 2.700. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti.
Srečanje Svetovnega gospodarskega foruma bo letos potekalo pod naslovom Sodelovanje v razdrobljenem svetu, glavne teme pa bodo energetska in prehranska kriza. Po nekaj letih bodo forum v slavnem švicarskem gorskem letovišču znova izvedli v polnem obsegu.
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace pa so opozorili, da bodo udeleženci, kljub temu da naj bi WEF podpiral cilje Pariškega sporazuma, v Davos leteli s številnimi zasebnimi letali. “V tednu, ko se odvije srečanje, se v primerjavi s povprečnim tednom število letov zasebnih letal podvoji, emisije zasebnih letal pa se povečajo za štirikrat,” so navedli.
“Očitno živimo na istem planetu, vendar ne v istem svetu”
“Romanje zasebnih letal na svetovni gospodarski forum v Davosu zelo slikovito prikazuje, kako svetovno voditelji razumejo reševanje problemov, s katerimi se sooča svet – očitno živimo na istem planetu, vendar ne v istem svetu,” je dejala predstavnica Greenpeace Slovenija Sara Kosirnik.
Analiza lanskega foruma je pokazala, da je v tednu foruma z letališč, ki oskrbujejo švicarsko luksuzno smučarsko središče Davos, priletelo in odletelo 1.040 zasebnih letal.
Vsak drugi polet je bil povezan z dogodkom, nekaj več kot 50 odstotkov poletov je bilo krajših od 750 kilometrov, 38 odstotkov poletov pa je bilo krajših od 500 kilometrov, “ki bi lahko bili potovanja z vlakom”. Po raziskavi, ki jo je izvedlo nizozemsko okoljevarstveno in svetovalno podjetje CE Delf, je bil najkrajši leti dolg le 21 kilometrov.
Golob ima “druge obveznosti”, v Davos potuje Fajon
Med udeleženci letošnjega foruma v Davosu so tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Olaf Scholz, južnoafriški predsednik Cyril M. Ramaphosa in njegov južnokorejski kolega Yoon Suk Yeol, pa tudi vodilni predstavniki Združenih narodov, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne trgovinske organizacije in Nata.
V Švico pa ne bo potoval slovenski premier Robert Golob. V njegovem kabinetu so za N1 kot razlog za neudeležbo navedli “druge obveznosti”.
Nekdanja slovenska premierja Miro Cerar in Marjan Šarec, ki sta se pred leti povabilu organizatorjev foruma v Davosu odzvala, menita, da je za Slovenijo pomembno, da se najvišji politični predstavniki takšnih mednarodnih dogodkov udeležujejo.
Bo pa Slovenijo v Davosu predstavljala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je prejela ločeno povabilo.
Glavne teme: energetska in prehranska kriza, visoka inflacija
Kot je pred odhodom v Davos po navedbah zunanjega ministrstva dejala Fajon, na forum odhaja z jasno vizijo: Slovenijo predstaviti kot moderno, socialno in zeleno državo, ki prevzema del odgovornosti za reševanje najbolj perečih izzivov sodobnega časa.
Fajon, ki v Švico odhaja brez posebne delegacije, bo sodelovala v več panelnih razpravah. Med drugim bo predstavila dodano vrednost Slovenije na področju vesoljske industrije in slovenske dosežke na področju upravljanja voda, govorila bo o slovenskih prizadevanjih in aktivnostih v podporo širitvi Evropske unije (EU) na Zahodni Balkan ter predstavila svoj pogled na geopolitične izzive.
Osrednje teme bodo energetska in prehranska kriza, visoka inflacija ob nizki rasti in visoki zadolženosti gospodarstev, novi izzivi za industrijo, družbene ranljivosti ter geopolitična tveganja, so organizatorji zapisali na svojih spletnih straneh.
Teme se medsebojno prepletajo morda bolj kot kadar koli prej, saj večina novih izzivov izhaja iz ruske agresije na Ukrajino, so poudarili. Vojna, ki traja že skoraj leto dni, je cene energentov pognala v nebo. Čeprav so se razmere nekoliko umirile, je kriza mnogim državam prinesla streznitev, da je čas za končanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje