Ob vse hujši energetski krizi Kuba pripravljena preučiti ponudbo ZDA za finančno pomoč

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes ob vztrajanju po zamenjavi oblasti na Kubi ponovil ponudbo Washingtona za finančno pomoč Havani v višini 100 milijonov dolarjev (nekaj več kot 85 milijonov evrov). Ob tem je med pogoji izpostavil, da pomoč razdeli katoliška cerkev in ne komunistične oblasti.

"Pripravljeni smo prisluhniti podrobnostim ponudbe in načinom, kako bi jo izvedli. Upamo, da bo brez političnih manevrov in poskusov izkoriščanja težav in trpljenja obleganega ljudstva," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez.

Nov obsežen izpad elektrike na vzhodu države

Vzhod Kube je danes prizadel obsežen izpad električne energije, oblasti pa so sporočile, da so zaloge nafte izčrpane.

Zaloge nafte, ki jih je poslala Rusija, so se zdaj "izčrpale", je za državno televizijo povedal minister za energijo Vicente de la O'Levy. Kot je dejal, se bodo hude energetske težave Kube še poslabšale. "Razmere so zelo napete, postajajo vse bolj kritične,", je priznal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ponavljajoči se izpadi so ponoči v Havani sprožili proteste, na katerih so prebivalci izrazili svoje ogorčenje. Tudi v zadnjih dneh so se majhne skupine Kubancev, pogosto ponoči, zbrale na ulicah in tolkle po loncih in ponvah v znak protesta proti dolgotrajnim izpadom električne energije.

Okoli Kube vse več ameriških vohunskih letal in dronov

Ameriška vojska in obveščevalne službe so medtem v zadnjih tednih okrepile nadzorne polete okoli in v bližini Kube, je za New York Times povedalo več neimenovanih ameriških uradnikov.

CNN, ki je o tem poročal prvi, je na podlagi javno dostopnih podatkov FlightRadar24 ugotovil, da sta ameriška mornarica in letalske sile od začetka februarja izvedli najmanj 25 tovrstnih poletov z letali s posadko in droni. Večina jih je potekala v bližini Havane in Santiaga de Cuba, dveh največjih kubanskih mest.

Ker sistemi za sledenje letov pogosto ne zaznajo dronov obveščevalnih agencij, dejansko število poletov ni znano, dodaja New York Times.

Takšne misije pa običajno potekajo v tajnosti, zato strokovnjaki menijo, da uporaba javno vidnih letal kaže na namerno sporočilo Washingtona kubanskim oblastem. Po njihovem mnenju želijo ZDA s tem Kubo držati v negotovosti in jo prisiliti k razmišljanju o možnosti vojaškega posredovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je namreč po operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolasa Madura, večkrat zagrozil Kubi s podobnim vojaškim posegom. Večkrat je tudi dejal, da bo po koncu vojne v Iranu "Kuba naslednja".

José Adán Gutiérrez, upokojeni poveljnik ameriške mornarice in nekdanji obveščevalni specialist, je za New York Times dejal, da sporočilo ni namenjeno le Kubi, temveč tudi njenim zaveznikom, predvsem Rusiji in Kitajski. Po njegovih besedah poleti sicer ne pomenijo nujno priprav na invazijo, kažejo pa, da ZDA posodabljajo načrte za primer Trumpovega ukaza glede Kube.

Strokovnjaki poudarjajo, da so ZDA kljub desetletjem napetih odnosov s Kubo zgodovinsko izvajale razmeroma malo nadzornih poletov v bližini otoka, zato je nedavni porast še posebej opazen.

Brian Latell, nekdanji analitik Cie za Kubo, je za New York Times dejal, da se ne spomni tako intenzivnega vala izvidniških aktivnosti niti v času hladne vojne.

Po njegovem mnenju bi lahko ZDA z okrepljenimi nadzornimi poleti iskale tudi morebitne lokacije za izkrcanje sil. Ob tem poudarja, da je glavni namen operacij zbiranje obveščevalnih podatkov, hkrati pa tudi pritisk na kubanske oblasti in ohranjanje napetosti.