Turški zunanji minister Hakan Fidan (desno) in predhodnik Mevlut Cavusoglu (Foto: Cagla Gurdogan/REUTERS)
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svoj novi vladni kabinet povabil dosedanjega vodjo turških obveščevalcev Hakana Fidana. Ta vodenje ministrstva za zunanje zadeve prevzema v času, ko se zdi, da so razdori v mednarodni skupnosti iz dneva v dan večji …
Turčija je konec maja dobila novega (starega) predsednikaRecepa Tayyipa Erdogana, ki je v drugem krogu predsedniških volitev z nekaj odstotki podpore več premagal kandidata združene opozicije Kemala Kilicdarogluja. Pred približno tednom dni je nato Erdogan predstavil nov vladni kabinet. Ker je Turčija v globoki gospodarski krizi, je veliko pozornosti pritegnilo ime novega finančnega ministra Mehmeta Simseka, pod medijskimi žarometi pa se je znašel tudi novi turški minister za zunanje zadeve.
Novi šef diplomacije Turčije, sicer članice zveze Nato, je Hakan Fidan. Na mestu zunanjega ministra bo nasledil Mevluta Cavusogluja, ki je eden od turških ministrov za zunanje zadeve z najdaljšim stažem (turško zunanje ministrstvo je namreč vodil od avgusta 2014 do avgusta 2015 ter od novembra 2015 do zdaj).
54-letni Fidan velja za enega od Erdoganovih največjih zaupnikov, prvi obraz turške diplomacije pa bo postal po tem, ko je več kot deset let, od leta 2010, vodil nacionalno obveščevalno organizacijo (Mit). Pred tem je svetoval Erdoganu, ki je Turčijo od leta 2003 najprej vodil kot premier. Med letoma 1986 in 2001 je Fidan v turški vojski služboval kot podčastnik, med letoma 2003 in 2007 pa je bil na čelu turške agencije za razvoj in sodelovanje, povzema tiskovna agencija Reuters.
Erdoganov kabinet ministrov (Foto: PROFIMEDIA)
“Ta sprememba ni le birokratski preobrat, temveč jasen poziv vsem tujim deležnikom, od ZDA do Evropske unije, od Rusije do prepletene politike Bližnjega vzhoda,” so Hakanovo imenovanje na funkcijo komentirali pri reviji Forbes. Fidan, ki je bil kot šef obveščevalcev še kako vpleten v mednarodno politiko, se je po navedbah tega medija oblikoval v “pomembno osebnost na nacionalnem političnem parketu”. Kot zunanji minister bo Fidan dobil priložnost, da “premosti vrzel med obveščevalnim delom in snovanjem politik”.
Ameriški CNN je medtem Fidana označil za “diplomata v senci v Erdoganovem zunanjepolitičnem arzenalu, ki je plul čez razburkane vode v Siriji, Libiji in drugod”.
“Še naprej bom izpopolnjeval našo vizijo zunanje politike, ki temelji na suvereni volji naših ljudi in neodvisnosti naše države od vseh sfer vpliva,” pa je ob prevzemu funkcije povedal novi zunanji minister.
Leta 2012 je bil Fidan, čigar oče je Kurd, tarča preiskave zaradi tajnih mirovnih pogovorov z v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK). Fidan in drugi obveščevalci, ki jih je tožilstvo poklicalo na zaslišanje v sklopu preiskave, se pozivu po Erdoganovem navodilu niso odzvali, preiskovalci pa so bili po spodletelem državnem udaru leta 2016 obsojeni zaradi povezav z v ZDA živečim klerikom Fetullahom Gulenom.
Hakan Fidan (Foto: Umit Bektas/REUTERS)
Fidanovo ime je sicer po navedbah Al Monitorja v tujih medijih zakrožilo že ob njegovem imenovanju na čelo turških obveščevalcev pred dobrim desetletjem. Takrat so zahodni in izraelski mediji v kritičnih prispevkih preizpraševali Fidanovo zavezanost tradicionalnim partnerjem Turčije. Nekdanji izraelski obrambni minister Ehud Barak (na funkciji v obdobju 2007–2013) je celo trdil, da ima Fidan tesne vezi z Iranom.
Fidan vodenje turškega ministrstva za zunanje zadeve prevzema v vse prej kot mirnem obdobju – kot prvi med diplomati bo med drugim moral posvečati pozornost območju na severu Sirije, kjer Turčija vodi operacije proti Kurdom, pogovorom za vstop Švedske v Nato, ki mu nasprotujeta le Budimpešta in Ankara, ter vojni v Ukrajini, v času katere je Turčija ohranila stike z obema vojskujočima stranema.
Poglavitna točka spora med Stockholmom in Ankaro, zaradi katerega Turčija še ni prižgala zelene luči za švedski vstop v Nato, je izročitev članov oziroma simpatizerjev PKK. V sklopu prizadevanj za odpravo turške blokade je Švedska pred kratkim spremenila protiteroristično zakonodajo, po kateri je sodelovanje v teroristični organizaciji, njeno financiranje ali kakršnakoli druga podpora kaznivo dejanje, kršiteljem pa grozi večletna zaporna kazen. Pred dnevi je prav tako švedsko vrhovno sodišče prvič odobrilo izročitev enega od podpornikov PKK Turčiji, pri čemer bo zadnjo besedo o izročitvi imela vlada v Stockholmu, navaja STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!