Izbruh vulkana in posledični cunami, ki sta v soboto prizadela Tongo, sta povzročila veliko škodo v prestolnici te državice v Tihem oceanu. V oddaljenem Peruju pa je cunami odnesel dve človeški življenji. Izbruh je bil tako silovit kot potres magnitude 5,8. Slišali so ga tisoče kilometrov daleč, cunami je poplavil tudi obale Japonske in ZDA.
Prebivalci prestolnice Nuku’alofa poročajo, da je območje prizadel več kot meter visok cunami, ki je poplavil hiše in povzročil tudi strukturne poškodbe.
“Bilo je orjaško, zemlja se je stresla, naša hiša se je tresla. Prihajalo je v valovih, mlajši brat je mislil, da so v bližini eksplodirale bombe,” je za spletni portal Stuff dejala ena od prič. Kot je dodala, je njihov dom kmalu zatem zalila voda, pri sosednji hiši pa se je porušil zid.
Cunami je terjal tudi človeški življenji, in sicer v več kot 10.000 kilometrov oddaljenem Peruju. Kot so danes sporočili iz tamkajšnjega nacionalnega centra za izredne razmere, sta zaradi “nenormalnih valov” po izbruhu na Tongi utonili dve ženski na plaži Naylamp v kraju Lambayeque na severu države. Perujska policija je sporočila, da je na obali rešila 23 ljudi. V tej južnoameriški državi so sicer po izbruhu vulkana zaradi grožnje cunamija zaprli 22 pristanišč.
“Cunami je občutno prizadel obalo in severni del Nuku’alofa, na obalo je naplavil ladje in velike skale. Mesto je prekrito z debelo plastjo vulkanskega pepela, sicer pa so razmere mirne in stabilne,” je novozelandska premierka Jacinda Ardern povedala po pogovoru z novozelandskim veleposlaništvom na Tongi. Ker je pepel kontaminiral zaloge vode, potrebujejo pomoč v obliki pitne vode, je dodala.
Takoj ko bodo razmere dopuščale, bo Nova Zelandija na območje poslala vojaško izvidniško letalo, so sporočili s tamkajšnjega obrambnega ministrstva. Na Tongi so sprejeli tudi ponudbo Avstralije, da na območje pošlje izvidniško letalo. Avstralija in ZDA so otoški državi ponudile tudi nujno humanitarno pomoč.
Doslej le dva podobna izbruha
Podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha’apai, ki leži približno 2000 kilometrov severovzhodno od Nove Zelandije, je izbruhnil v soboto. Izbruh je trajal najmanj osem minut, oblaki plinov, dima in pepela so se vili več kilometrov visoko, kar kažejo tudi satelitski posnetki.
Izbruh je bil tako močan, da ga je bilo slišati celo na Aljaski, ki je oddaljena kar 10.000 kilometrov, navaja AFP. Po podatkih ameriškega geološkega instituta je bil tako silovit kot potres magnitude 5,8, ki bi nastal na zemeljskem površju.
Eden od znanstvenikov z vulkanskega observatorija na Aljaski David Fee je na Twitterju zapisal, da so doslej zabeležili le dva podobna izbruha: indonezijskega ognjenika Krakatau v 19. stoletju in Novarupte na Aljaski, ki je bil najsilovitejši izbruh 20. stoletja.
Vremenska postaja Fife na Škotskem je tvitnila, da “je neverjetno, kakšna moč je potrebna, da udarne valove pošlje okoli sveta”, potem ko so merilniki na postaji zabeležili nenaden skok pritiska.
Po navedbah novozelandskega geologa so sicer posledice tokratnega izbruha “relativno majhne”, vendar ne izključuje novega izbruha, ki bi imel veliko hujše posledice.
Vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha’apai, ki je od prestolnice Tonge oddaljen manj kot 100 kilometrov, je namreč znan po nepredvidljivosti. Leta 2015 je izbruhal tolikšno količino skal in pepela, da je na območju nastal nov otok, dolg dva kilometra in širok en kilometer.
Dogodek na Tongi so zabeležili tudi slovenski seizmologi, so prek Twitterja sporočili z Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje. Priložili so sliko, iz katere je razviden šibek signal (v okvirčku). Kot so ob tem pojasnili, potresni valovi od Tonge do nas potujejo približno 20 min in na vse opazovalnice pridejo skoraj istočasno.
Opazovalnice državne mreže so dogodek na Tongi zabeležile - šibek signal je viden v okvirčku. Potresni valovi potujejo od Tonge do nas pribl. 20 min in na vse opazovalnice pridejo skoraj istočasno. pic.twitter.com/K9OLsBDwEo
— ARSO potresi (@ARSO_potresi) January 15, 2022
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!