Pragozd Janj je naravni rezervat na severozahodu BiH, ki je bil lani uvrščen na Unescov seznam naravne dediščine. Velja za eno od nedotaknjenih oaz zelenja, ki se razprostira na skoraj 300 hektarih, od najbližjega mesta Šipovo pa je oddaljen 30 kilometrov.
“Vedeli smo, da bo to šlo skozi,” pravi inženirka gozdarstva Rosa Rakita o odločitvi Unesca, da pragozd Janj uvrsti na seznam svetovne dediščine. Pragozdovi so sicer redki fenomeni v Evropi, piše tudi na spletni strani pragozda Janj.
Pragozd Janj, ki se razprostira na 295 hektarjih, je leta 2012 vlada razglasila za strogi naravni rezervat, jedro gozda pa je že 70 let zaščiteno pred kakršnimikoli posegi. Vstop v gozd je dovoljen pretežno le oskrbnikom in znanstvenikom, sečnja pa je strogo prepovedana. Tudi za turistične in izobraževalne oglede pragozda veljajo posebna pravila — za vstop na območje rezervata je potrebna pridobitev soglasja upravitelja gozda. Za obisk gozda v raziskovalne namene pa so pravila še nekoliko strožja. Da bi se prebili do rezervata, je potrebno terensko vozilo, so povedali upravitelji parka ekipi N1 Sarajevo.
V Janju rastejo predvsem bukev, jelka, smreka, javor, beli bor, najvišja drevesa segajo okoli 60 metrov v višino. Rosa Rakita pripoveduje novinarski ekipi, da lahko drevesa celo dobijo “drevesnega” raka, se celo sama pozdravijo ali pa odmrejo. Medtem ko razkazuje mlado drevo, ki raste na deblu odmrlega drevesa, pripoveduje, da gozd sam poskrbi za vse življenje v njem.
Ekolog Kristan Stabić izpostavlja, da so najbližji industrijski objekti od območja rezervata oddaljeni vsaj 30 do 50 kilometrov. Lišaji na drevesih so dokaz, da tam ozračje ni onesnaženo.
Na območju rezervata je tudi kraška jama, imenovana Vaganska jama, pa tudi priljubljena turistična točka imenovana Janjske otoke, kjer reka Janj ustvarja idilične manjše potoke, brzice in slapove. Tamkajšnji prebivalci so ponosni na svoj pragozd, kjer želijo ob njem spodbuditi turizem, pravi fotografinja Magdalena Kalaba. Ob tem dodaja, da v preteklosti ni bilo toliko interesa za razvoj turizma, kar pa se je v minulih letih začelo spreminjati, zato upajo na dodano podporo širše lokalne skupnosti, saj meni, da bi celotna občina lahko živela od turizma.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje