Predlog, ki buri duhove: enkrat na mesec podaljšan vikend

Poslanci koalicijske stranke Demokratska Crna gora so v parlamentarno proceduro vložili predlog sprememb zakona o delu, s katerim uvajajo pravico do podaljšanega vikenda enkrat mesečno.

Kot je pojasnil poslanec omenjene stranke Duško Stjepović, bodo zaposleni v Črni gori upravičeni do prostega petka pred zadnjim vikendom v mesecu. Cilj predloga je nadaljnje izboljšanje pravic zaposlenih in dvig kakovosti delovnega življenja v Črni gori, poroča črnogorski medij Vijesti.

Večja motiviranost in produktivnost

V predlogu zakona piše, da ima vsak zaposleni v tednu pred zadnjim vikendom v mesecu pravico do prostega petka oziroma do 24-urnega počitka, ki ga koristi v petek, je na novinarski konferenci povedal Stjepović.

Po njegovih besedah predlagana rešitev predstavlja sodoben in odgovoren korak na področju delavskih pravic, usmerjen v ohranjanje telesnega in duševnega zdravja zaposlenih, krepitev ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter ustvarjanje pogojev za večjo motiviranost in produktivnost na delovnem mestu.

"Sodobne raziskave potrjujejo, da daljša obdobja počitka prispevajo k zmanjšanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu, povečujejo zadovoljstvo zaposlenih ter pozitivno vplivajo na učinkovitost dela. Zato menimo, da mora država še naprej izboljševati standarde delavskih pravic in slediti sodobnim trendom organizacije dela," je dejal Stjepović.

"Pomembne družbene in gospodarske koristi"

Poslanci, ki so vložili predlog zakona, poudarjajo, da bi lahko imel pomembne družbene in gospodarske koristi. Med drugim bi prispeval h krepitvi družinskih vezi, večji udeležbi državljanov v kulturnih, športnih in družbenih dejavnostih ter dodatno spodbudil domači turizem in lokalno gospodarstvo.

Kot so dodali, je predlagana rešitev oblikovana jasno in predvidljivo, kar delodajalcem omogoča pravočasno načrtovanje delovnih procesov in poslovnih aktivnosti.

"Produktivnost dela se ne meri zgolj s številom ur, preživetih na delovnem mestu, temveč tudi s kakovostjo opravljenega dela, osredotočenostjo zaposlenih in učinkovitostjo organizacije dela. Prav zato verjamemo, da bo podaljšan vikend prispeval k večji produktivnosti in boljši organizaciji delovnih procesov," je poudaril Stjepović in pojasnil, da bi se izguba delovnih ur nadomestila z večjo kakovostjo in produktivnostjo dela v preostalih delovnih dneh.

Dodal je, da bi lahko zakonski predlog še izboljšali med usklajevanjem s socialnimi partnerji – vlado, sindikati in delodajalci. "Ne le zato, ker je to obvezno ob spremembah zakona o delu, temveč tudi zato, ker se predlog neposredno nanaša nanje in ga bodo tudi izvajali," je sklenil Stjepović.

Kaj pa šole in zdravstvo?

V šolstvu so do predloga zakona nekoliko zadržani. Na šolskem ministrstvu so opozorili, da bi morali temeljito premisliti o tem, kakšne posledice bi imela uvedba prostega petka enkrat mesečno na organizacijo pouka, šolski koledar in izvajanje učnih načrtov.

"Predlog zakona pomeni, da bi imelo šolsko leto devet delovnih dni manj. Posledično bi morali spremeniti zakonodajo in ali sedanjih 180 učnih dni v šolskem letu zmanjšati ali pa jih nadomestiti na druge načine," je dejal predsednik šolskega sindikata Radomir Božović. "Ena od možnosti bi bila podaljšanje šolskega leta, tako da se ne bi končalo 12. junija, ampak šele 30. junija," je predlagal in dodal, da bo treba najti model, ki ne bo šel na škodo učencev.

Tudi v zdravstvu opozarjajo na resne organizacijske izzive. V sindikatu zaposlenih v zdravstvu podpirajo ukrepe za izboljšanje položaja zaposlenih, vendar poudarjajo, da zdravstveni sistem ne more obstati niti za en dan. "Bolnišnice, zdravstveni domovi, urgence in druge službe morajo delovati neprekinjeno, zato bi bilo treba delo organizirati z dežurstvi, nadurami ali drugačno razporeditvijo delovnega časa, kar bi prineslo dodatne stroške," so zapisali v izjavi.

Opozorili so, da bi zakonski predlog, če bi bil slabo pripravljen, podaljšal čakalne dobe za preglede, diagnostiko, terapije in operacije.

Desnosredinska Demokratska Crna gora, ki je vložila predlog zakona, je po številu poslancev tretja največja stranka vladajoče koalicije. Črnogorska vlada premierja Milojka Spajića se na predlog uradno še ni odzvala.