Preiskava na Dugem otoku razkrila tiho širjenje tropskega virusa

Na Hrvaškem ocenjujejo, da prebivalcem vse bolj grozita dva virusa, ki se prenašata s piki komarjev, piše spletni portal 24sata.

Vse se je začelo maja 2024, ko se je nemški turist z dopusta na Dugem otoku vrnil z vročino in izpuščaji. Zdravniki so takrat potrdili, da gre za virus denge, ki so ga do nedavnega povezovali predvsem s tropskimi območji.

Epidemiološka služba Zavoda za javno zdravstvo Zadar je zato sprožila obsežno terensko preiskavo in odvzela krvne vzorce 30 prebivalcem. Rezultati so potrdili sum, da nemški turist ni bil edini okuženi. Kar osem ljudi je namreč imelo protitelesa proti virusu, kar kaže na nedavno ali preteklo okužbo. Le dva sta sicer poročala o simptomih, medtem ko se preostali niso zavedali, da so bili okuženi.

Prav takšno tiho širjenje virusa sedaj predstavlja izziv za zdravstvo, saj otežuje pravočasno odkrivanje okužbe in obvladovanje morebitne epidemije.

Kako se virus prenaša?

Širjenje denge na Hrvaškem, pa tudi drugod po Evropi, je povezano z azijskim tigrastim komarjem, invazivno vrsto, ki so jo na Hrvaškem prvič zabeležili leta 2004. Za razliko od avtohtonih komarjev, ki so najbolj aktivni ob mraku in ponoči, tigrasti komar pika podnevi.

Prenos virusa denga pri naših sosedih je potekal precej enostavno. Okuženi potnik, ki je virus prinesel iz ene od endemičnih držav, je prispel na Hrvaško. Ker ga je komar pičil v obdobju viremije, ko je virus prisoten v krvi, je postal prenašalec. Z vsakim naslednjim pikom je zato lahko komar nato virus prenesel na zdravo osebo.

Pojav denge je sicer del širšega evropskega in svetovnega trenda, ki ga spodbujajo tudi podnebne spremembe. Toplejša in daljša poletje ter milejše zime namreč ustvarjajo vse ugodnejše pogoje za razmnoževanje in preživetje tigrastega komarja.

Podatki pretekle študije kažejo, da sta bila maj in junij 2024 v Zadrski županiji znatno toplejša od dolgoletnega povprečja, kar je pripomoglo k zgodnjemu začetku sezone komarjev. Strokovnjaki obenem ne izključujejo možnosti, da so virus na Dugi otok prinesli italijanski mornarji, saj so v bližnji deželi Marke v istem obdobju beležili večji izbruh denge.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na virus čikungunje

Našim sosedom pa bi lahko nevarnost predstavljal tudi virus čikungunje, ki se širi tudi v Evropi. Čeprav na Hrvaškem še niso zabeležili okužbe, nevarnost ni zanemarljiva, piše 24sata. Strokovnjaki zato vse potnike, ki se vračajo iz endemičnih območij, pozivajo k previdnosti.

Pri čikungunji se simptomi po piku okuženega komarja razvijejo razmeroma hitro, v dveh do dvanajstih dneh. Bolezen se običajno začne z visoko telesno temperaturo, ki pogosto preseže 39 stopinj Celzija. Zatem pa sledi najbolj značilen simptom - močna bolečina v sklepih. Najpogosteje so prizadeti manjši sklepi, na primer sklepi dlani, zapestja in gležnjev. Bolečina je lahko tako močna, da onemogoča gibanje.

Pogosti so tudi drugi simptomi, med njimi glavobol, slabost, utrujenost, izpuščaj po trupu in okončinah ter bolečine v mišicah. Akutna faza bolezni običajno traja od sedem do deset dni.

Ker specifičnega zdravila za čikungunjo ni, je zdravljenje simptomatsko. Strokovnjaki bolnikom priporočajo počitek, uživanje zadostne količine tekočine ter jemanje zdravil za zniževanje telesne temperature in lajšanje bolečin.

Najpomembnejša pa je zaščita pred piki komarjev. To vključuje nošenje dolgih rokavov, uporabo repelentov ter namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Strokovnjaki svetujejo tudi redno odstranjevanje vseh virov stoječe vode, na primer iz veder ali podstavkov za lončnice, ki komarjem predstavljajo idealno okolje za razvoj ličink.