Pripadniki ruske zasebne najemniške vojske Wagner so po uporu zoper ruske vojaške oblasti začeli z aktivnostmi v Belorusiji, kjer usposabljajo enote tamkajšnje teritorialne obrambe. V Ukrajini po navedbah Pentagona trenutno namreč ne sodelujejo v večjem obsegu. Putin je medtem poudaril, da ni možnosti, da Wagner obstane v sedanji obliki.
Pripadniki ruske zasebne najemniške vojske Wagner so tri tedne po uporu zoper ruske vojaške oblasti našli nove zadolžitve v Belorusiji, kjer usposabljajo enote tamkajšnje teritorialne obrambe, je sporočilo obrambno ministrstvo v Minsku, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah ministrstva se teritorialci usposabljajo v kraju v osrednji Belorusiji, kjer jih pripadniki skupine Wagner učijo streljanja, premikanja po bojišču, inženirstva in zdravstvene oskrbe.
Putin: Wagner pravno ne obstaja
Ameriški Pentagon pa je v četrtek ocenil, da zasebna najemniška vojska Wagner trenutno v bojnih operacijah v Ukrajini ne sodeluje v večjem obsegu. Ruski predsednik Putin je medtem razkril, da je skupini po uporu ponudil možnost nadaljnjega boja v Ukrajini, a naj bi vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin to zavrnil.
“Na tej točki ne vidimo, da bi Wagnerjeve sile sodelovale v kakršni koli pomembni vlogi v bojnih operacijah v Ukrajini,” je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder. Ob tem je dodal oceno ZDA, da je večina wagnerjevcev še vedno na območjih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v intervjuju za ruski dnevnik Komersant poudaril, da ni možnosti, da Wagner obstane v sedanji obliki. “Nimamo zakona o zasebnih vojaških organizacijah. Skupina obstaja, vendar pravno ne obstaja,” je še dodal.
Po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom je Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka končal še isti dan. V skladu z dogovorom je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Tja naj bi tudi odšel, pred dnevi pa je Lukašenko sporočil, da se Prigožin nahaja v Rusiji. Prav tako je prišlo na dan, da se je po uporu srečal tudi s Putinom. Po navedbah Moskve je ruska vojska od Wagnerja doslej prevzela več kot 2.000 kosov težke vojaške opreme, vključno s tanki, in približno 2.500 ton streliva.
Ruski pogoji za podaljšanje sporazuma o izvozu žita neizpolnjeni
Niti en ruski pogoj za podaljšanje sporazuma o izvozu žita ni bil izpolnjen, je v četrtek dejal Putin. “Želim poudariti, da doslej ni bilo storjeno nič. Prav nič”, je dejal in poudaril, da Moskva sporazuma, ki se sicer izteče v torek, ne bo podaljšala, dokler ne bodo izpolnjeni njeni pogoji. “Razmislili bomo, kako naprej. Na voljo imamo še nekaj dni,” je dodal.
Podaljšanje sporazuma o izvozu žita je tudi osrednja tema dvodnevnega letnega dialoga na visoki ravni med EU in ZN, ki se je v četrtek začelo v mestu La Hulpe južno od Bruslja, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Opozorila je na nujnost njegovega podaljšanja, saj bi se v nasprotnem primeru okrepila globalna nezanesljivost preskrbe s hrano.
Pozdravila je neutrudna prizadevanja generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa za podaljšanje sporazuma in poudarila, da je odločitev o podaljšanju sedaj v rokah Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodala je, da je EU vzpostavila več kopenskih poti, po katerih se ukrajinsko žito prevaža preko unije do drugih držav, vendar je ta količina le delček tiste, ki jo lahko tovorna plovila za prevoz žita prepeljejo po morju.
Guterres je medtem dejal, da je partnerstvo med ZN in EU bistveno za “ponovno vzpostavitev zaupanja s svetom v razvoju”. “Zdaj je multilateralizem bolj kot kdaj koli prej ključnega pomena za mir, zaščito planeta in odpravo lakote,” je še dodal.
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani ob posredovanju Turčije in ZN v Istanbulu sklenili sporazuma, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum je odtlej pomagal znižati cene hrane po svetu. Moskva je sicer v preteklosti že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sodelovanje pri sporazumu, če ne bodo v zadostni meri odpravljene ovire za izvoz ruskega žita in gnojil.
Ukrajina četrto noč zapored tarča ruskih napadov z droni
Ukrajinska zračna obramba je ponoči sestrelila 16 ruskih brezpilotnih letalnikov iranske izdelave, so sporočile zračne sile Kijeva. To je bila že četrta noč zapored, ko je bila Ukrajina tarča ruskih napadov z droni. Medtem so iz Rusije sporočili, da so v četrtek v regiji Voronež sestrelili tri, domnevno ukrajinske, drone.
“Rusi so Ukrajino napadli s 17 iranskimi brezpilotnimi letalniki šahed-136/131 iz jugovzhodne smeri,” so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile ukrajinske zračne sile in dodale, da so 16 dronov sestrelile. V rojstnem mestu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Krivi Rog naj bi ruski dron uničil tamkajšnjo upravno stavbo in poškodoval več drugih stavb, je sporočil guverner regije Dnipropetrovsk Sergej Lisak. Ta je na svojem kanalu na Telegramu objavil tudi fotografije škode.
Po besedah guvernerja je bilo mesto tarča topniškega obstreljevanja in šestih napadov z brezpilotnimi letalniki. En človek naj bi bil ranjen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem je Rusija sporočila, da je svojo zračno obrambo razporedila v regiji Voronež, ki meji na Ukrajino. Tam naj bi v četrtek sestrelili tri, domnevno ukrajinske, brezpilotne letalnike. V regiji Kursk, ki prav tako meji na Ukrajino, pa so tamkajšnje oblasti poročale o sestrelitvi drona v mestu Kurčatov, kjer naj bi bila poškodovana stanovanjska stavba. V nobenem od primerov naj žrtev ne bi bilo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje