Na Danskem je danes referendum o razveljavitvi izvzetja Danske iz obrambne politike Evropske unije ter vključitvi v evropske varnostne strukture. Zadnja javnomnenjska raziskava, objavljena v nedeljo, je pokazala, da več kot 65 odstotkov od 4,3 milijona volilnih upravičencev v državi podpira ukinitev izjeme, poroča francoska tiskovna agencija AFP. O čem pravzaprav odločajo Danci, zakaj je referendum pomemben in kakšen rezultat je mogoče pričakovati?
Danci danes glasujejo o razveljavitvi izvzetja Danske iz obrambne politike Evropske unije ter vključitvi v evropske varnostne strukture. Danska ima namreč z EU sklenjene štiri posebne dogovore o izvzetju, ki se med drugim nanašajo tudi na sodelovanje v vojaških operacijah EU ter zagotavljanje podpore obrambnim prizadevanjem pod vodstvom EU.
Do morebitnega preobrata v več kot 30 let stari obrambni politiki Danske prihaja v času, ko so se tudi druge evropske države po ruskem napadu na Ukrajino 24. februarja odmaknile od svojih dolgoletnih stališč na področju obrambne in varnostne politike. Za članstvo v Natu sta tako nedavno zaprosili Švedska in Finska, ki sta bili prej nevtralni. Danska je sicer članica Nata od leta 1949.
Zakaj je referendum pomemben?
Danski voditelji menijo, da so se varnostne razmere v regiji spremenile, zato pozivajo k tesnejšemu sodelovanju z Evropsko unijo pri varnostnih vprašanjih. “Z vsem srcem verjamem, da moramo glasovati za. V času, ko se moramo boriti za varnost v Evropi, moramo biti bolj enotni s svojimi sosedi,” je v zadnji televizijski razpravi v okviru kampanje v nedeljo dejala danska premierka Mette Frederiksen.
Da bi se to lahko zgodilo, pa tradicionalno evroskeptična država potrebuje sedež za mizo. Zaradi izvzetja Danska že 30 let ne sodeluje pri evropskih obrambnih in varnostnih pobudah. To pomeni, da Danci niso vabljeni na sestanke, imajo malo vpliva ter ne morejo sodelovati ali financirati vojaških operacij. Evropska unija je trenutno del več vojaških misij. Če bi Danska razveljavila izvzetje, bi sodelovala v vsaj dveh misijah: Bosni in Hercegovini ter na obali Somalije, piše BBC. Odločitev bi odprla tudi možnost sodelovanja na drugih področjih varnosti, Danska namreč trenutno ne more sodelovati z evropskimi zavezniki pri spopadanju s kibernetskimi grožnjami, je spomnila Frederiksen.
Ruska invazija na Ukrajino je spremenila odnos nordijskih držav do varnostnih vprašanj. “Zgodovinski časi zahtevajo zgodovinske odločitve,” je ob spremembi obrambne politike dejala danska premierka. Marca je danski parlament povečal obrambne izdatke, za prihodnji dve leti so rezervirali dodano milijardo dolarjev (931 milijonov evrov). V skladu z zahtevami Nata bi do leta 2033 obrambne izdatke povečali na dva odstotka BDP. Takrat je Danska napovedala tudi referendum in postopno ukinjanje uvoza ruskega plina.
Kakšen rezultat je pričakovati?
Kljub temu so analitiki previdni pri napovedovanju izida zaradi pričakovane nizke volilne udeležbe. “Vedno moramo oddati svoj glas, ko se glasuje,” je pozvala Frederiksen.
Zadnje ankete sicer kažejo, da je 44 odstotkov Dancev naklonjenih razveljavitvi izvzetja. 28 odstotkov pa jih razveljavitvi nasprotuje. Na Danskem je 4,3 milijona volilnih upravičencev, vsak peti pa naj bi bil neodločen.
Premierka je razpisala referendum le dva tedna po ruski invaziji na Ukrajino in po tistem, ko je dosegla dogovor z večino strank v danskem parlamentu, folketingu. Hkrati je napovedala povečanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2033 v skladu z zahtevami za članstvo v Natu. Kar 11 od 14 danskih strank, ki imajo več kot tri četrtine sedežev v parlamentu, je volivce pozvalo, naj se odločijo za razveljavitev izvzetja.
Danska zadržanost do Evropske unije
Danska je članica Unije od leta 1973, pogosto pa je do nadaljnjega povezovanja zadržana. Izvzetje Danske iz obrambne politike EU se je začelo po tem, ko so Danci zavrnili Maastrichtsko pogodbo iz leta 1992 o tesnejšem povezovanju. To so sprejeli šele po tem, ko se se izključili iz pravosodja, notranjih zadev in evra.
Tudi Združeno kraljestvo je – dokler je bilo del Unije – imelo pravico, da se samo odloča o več področjih, vključno s pravosodjem in notranjimi zadevami.
Po poročanju BBC je Danska v zadnjih 28 letih možnost izključitve iz obrambe uporabila 235-krat. Nanjo se je v zadnjih letih sklicevala pogosteje. To je mogoče pripisati tudi vse večjemu številu varnostnih ukrepov, zlasti od ruske priključitve Krima leta 2014.
Danski volilci so večkrat na referendumih zavrnili močnejše povezovanje z EU. 2000 so zavrnili uporabo evra, 2015 pa so izglasovali suverenost pri vprašanju priseljevanja.
Volišča se bodo zaprla ob 20. uri, rezultate je po poročanju BBC pričakovati pred polnočjo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!