Rusi razglasili izredno stanje: "Razmere bi lahko v nekaj tednih postale kritične"

Ukrajina je okrepila sistematične napade z brezpilotnimi letalniki na prometno in drugo ključno infrastrukturo na Krimu. Cilj vojaške kampanje je osamiti zasedeni Krim, prekiniti oskrbo tamkajšnjih ruskih sil ter povečati pritisk na Moskvo.

Načrt jim zaenkrat uspeva. Okupacijske oblasti so bile prisiljene uvesti izredne razmere. Sergej Aksjonov, proruski guverner Krima, je na Telegramu zapisal, da bo ta ukrep olajšal sprejemanje nujnih odločitev za zagotovitev stabilnega delovanja ključnih sektorjev, od katerih je odvisno življenje prebivalstva.

A številni tem obljubam ne verjamejo, o čemer pričajo prizori dolgih kolon voznikov, ki želijo čim prej zapustiti polotok.

Po poročanju Kyiv Independenta se zaskrbljenost zaradi ukrajinskih napadov ne povečuje zgolj med Rusiji naklonjenim prebivalstvom, temveč tudi med ruskimi vojaškimi komentatorji.

Razmere so že zdaj resne

"Začenja se pekel. Logistične povezave so prekinjene. Krim je vse bolj odrezan," je nedavno dejal ukrajinski obrambni minister Mihajlo Fedorov.

Po navedbah Kyiv Independenta Ukrajina načrtuje popolno osamitev polotoka: prekinitev ruskih oskrbovalnih poti in uničenje ključne infrastrukture, kar bi privedlo do razmer, v katerih bi ruska okupacija Krima postajala vse težja.

Nekdanji častnik ruske varnostne službe FSB Igor Girkin je ocenil, da so razmere že zdaj resne, "v nekaj tednih pa bi lahko postale kritične", če bo Ukrajina nadaljevala "strateško zračno ofenzivo" proti Krimu.

Od posamičnih napadov do sistematične blokade

Ukrajinski napadi na Krim niso novi. Že od začetka ruske invazije leta 2022 je Kijev napadal ruska letališča, oporišča zračne obrambe in vojno mornarico na polotoku.

Toda z novo vojaško kampanjo, ki jo je omogočil velik napredek na področju orožja dolgega dosega, je Ukrajina lahko naredila korak naprej. Od aprila letos ukrajinski brezpilotniki srednjega dosega sistematično napadajo ruski promet po cesti R-280, tako imenovani novoruski avtocesti, ki je ena ključnih oskrbovalnih poti do polotoka.

Ukrajina napada tudi trajekte čez Kerški preliv, mostove med Krimom in zasedenim delom Hersonske regije, železnice, skladišča goriva, plinska skladišča in elektroenergetsko infrastrukturo na polotoku.

Več cestnih in železniških mostov med Krimom in zasedenimi območji Hersonske regije je Ukrajina zadela že večkrat. Satelitski posnetki kažejo hude poškodbe cestnega mostu pri Heničesku, ki naj bi bil zdaj neuporaben za promet. Močno poškodovan je tudi most pri Čonharju, kjer je en vozni pas povsem zaprt. Ruski vojaški inženirji so ob obeh mostovih začeli graditi pontonske mostove.

Ukrajina je most pri Čonharju zadela že leta 2023 z britanskimi raketami Storm Shadow. Takratna škoda je bila velika, a popravljiva. Ker so bile zaloge teh dragih raket omejene, dolgotrajna vojaška kampanja ni bila mogoča.

"Ukrajinski napadi se vse bolj usmerjajo na Krim," je za Kyiv Independent dejala Oksana Kuzan iz Ukrajinskega centra za varnost in sodelovanje. Po njenih besedah se je taktika, ki se je začela z napadi na ključne logistične poti v Doneški regiji severno od Krima, razvila v precej širšo vojaško operacijo.

Prebivalstvo trpi zaradi pomanjkanja goriva in izpadov elektrike

Posledice vojaške operacije so bile očitne že po napadu na naftni terminal v Kerču 21. junija, ko so ruske okupacijske oblasti prepovedale prodajo goriva civilistom. "Gorivo se bo prodajalo samo državnim ustanovam, ki zagotavljajo delovanje in varnost Republike Krim," je takrat sporočil guverner Aksjonov.

V Sevastopolu je župan Mihail Razvožajev zaradi varčevanja z gorivom odredil obvezno zapiranje trgovskih centrov, barov in restavracij ob 20. uri. Ukrajinski brezpilotniki so 24. junija zadeli tudi elektrarno v Simferopolu in glavno električno razdelilno postajo v Sevastopolu. Večji deli polotoka so ostali brez elektrike. Razvožajev je na Telegramu zapisal, da poskuša sovražnik med prebivalci zasejati paniko.

Ukrajina je najprej slabila rusko zračno obrambo

Ukrajina je Krim napadala že v prejšnjih letih, danes postaja očitno, da so bili ti napadi del širšega načrta. Že avgusta 2022 je zadela letalsko oporišče Saki v Novofedorivki in pri tem uničila sedem ruskih bojnih letal, še štiri pa je poškodovala.

Leta 2023 je Ukrajina z raketami R-360 Neptun uničevala ruske sisteme zračne obrambe S-400. Ruska črnomorska flota je bila tarča pomorskih brezpilotnikov in raket dolgega dosega, britansko-francoske rakete Storm Shadow pa so zadele poveljstvo flote v Sevastopolu.

Zaradi stalnih ukrajinskih napadov je Rusija velik del črnomorske flote premaknila v Novorosijsk, približno 350 kilometrov vzhodno.

Od leta 2025 ukrajinske enote z brezpilotniki dolgega dosega, zlasti posebna enota ukrajinske vojaške obveščevalne službe HUR, napadajo ruske vojaške cilje po vsem Krimu, predvsem sisteme zračne obrambe in radarje.

Kyle Glen iz Centra za informacijsko odpornost je za Kyiv Independent dejal, da se je Ukrajina močno osredotočila na slabljenje ruske zračne obrambe, ne le na Krimu, ampak na vseh zasedenih območjih.

Po njegovih besedah je uničevanje teh sistemov odprlo pot za ukrajinske napade na logistiko na jugu in za uspešnejše napade dolgega dosega na cilje na Krimu in v sami Rusiji.

Poceni brezpilotniki spreminjajo razmerje stroškov

Nova ukrajinska taktika sloni na velikem številu cenejših, večinoma doma proizvedenih brezpilotnikov srednjega dosega in samomorilskih brezpilotnikov.

Rusija se pri oskrbi Krima močno zanaša na cestno logistiko po novoruski avtocesti. Ta pot je pomembna za dovoz goriva in vojaškega materiala na Krim, pa tudi za oskrbo ruskih sil v zasedenih delih Hersonske in Zaporoške oblasti. Vzpostavitev kopenskega koridorja do Krima je bil eden ključnih ruskih ciljev v vojni.

Vodja ukrajinskih sil brezpilotnih sistemov Robert Brovdi je 9. junija dejal, da se je vojaški tovorni promet na delih te poti v dveh tednih zmanjšal za 71 odstotkov. Ruska vojska se je na grožnjo odzvala z uvajanjem konvojev, pri katerih skupine cistern spremljajo mobilne protiletalske enote.

Rusi proti poceni brezpilotnikom nimajo možnosti

A po navedbah Kyiv Independenta to ni prineslo večjega uspeha. Ukrajinske enote skoraj vsak dan objavljajo posnetke uničenih ruskih tovornjakov, tarča pa so pogosto tudi mobilne protiletalske skupine.

Michael Bohnert, obrambni raziskovalec pri organizaciji RAND Corporation, ocenjuje, da bo Rusija težko učinkovito odgovorila na roje majhnih, poceni in množično proizvedenih ukrajinskih brezpilotnikov.

Po njegovih navedbah ukrajinski brezpilotnik Hornet stane do 4.400 evrov, brezpilotnik Darts pa približno 1.750 evrov. Ti so bistveno cenejši od prenosnih protiletalskih izstrelkov, s katerimi jih poskuša Rusija prestreči.

"Ukrajinska kampanja lahko traja praktično v nedogled," je dejal Bohnert. Po njegovi oceni ima Ukrajina zdaj dovolj zmogljivosti za dolgotrajne napade, česar še pred enim letom dni ni imela.