Spominska slovesnost v Jasenovcu brez judovske skupnosti

Svet 22. Apr. 202211:44
Delite:
Foto: Profimedia

Na Hrvaškem obeležujejo 77. obletnico preboja zapornikov iz taborišča Jasenovac. Žrtvam sta se oziroma se bosta poklonila tako hrvaški predsednik Zoran Milanović kot premier Andrej Plenković, ne pa tudi judovska skupnost. Ta današnjo spominsko slovesnost bojkotira, tudi zaradi "relativizacije in revitalizacije ustaštva".

Danes zjutraj je spominsko območje Jasenovac že obiskal Zoran Milanović. Enako bo še v dopoldanskih urah storil tudi Andrej Plenković, ki se bo nato srečal še s poslancem romske manjšine v hrvaškem saboru Veljkom Kajtazijem. Spominske slovesnosti se je udeležil tudi nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.

Na današnji dan leta 1945 se je iz ustaškega taborišča Jasenovac poskušalo prebiti okoli 600 od 1073 preostalih zapornikov. Preživelo jih je zgolj 92, saj so ustaši pobili vse, tudi tiste, ki so zaradi obnemoglosti ali bolezni ostali v svojih barakah in se preboja niso udeležili. Med preživelimi ni bilo niti ene ženske, saj so jih več sto zaradi zakrivanja sledi pobili že dan prej.

Taborišče v Jasenovcu je ustanovila Neodvisna država Hrvaška (NDH) avgusta leta 1941, delovati pa je prenehalo aprila leta 1945. Javna ustanova Spominsko območje Jasenovac je zbrala imena in podatke za 83.145 ubitih žrtev. Med njimi je bilo največ Srbov (47.627), Romov (16.173) in Judov (13.116). Ubitih je bilo tudi 282 Slovencev.

Spominske slovesnosti bodo danes minile brez predstavnikov judovske skupnosti, ki so v Jasenovcu stradale najbolj. Judovska skupnost na Hrvaškem se bo žrtvam ustaškega taborišča Jasenovec poklonila čez šest dni, na dan spomina na žrtve holokavsta.

Tako se je odločila zaradi nestrinjanja s “politiko nedelovanja” oziroma “dnevnopolitičnega dogajanja, povezanega z relativizacijo in revitalizacijo ustaštva”, je pred dnevi sporočil predsednik Koordinacije judovskih skupnosti na Hrvaškem Ognjen Kraus.

Kraus je kot primer neprimernega odnosa oblasti do tega dela hrvaške zgodovine izpostavil novo postavitev muzeja v Jasenovcu. Ta po njegovem mnenju ne prikazuje celotne resnice o holokavstu in strahotah NDH ter blaži resnico o ustaškem režimu.

Od Plenkovića pa je zahteval tudi sprejem zakona, ki bo prepovedal ustaške simbole in znake. Kljub večletnim pozivom judovskih in drugih skupnosti, ki so bile žrtve ustaškega režima, vlada namreč še vedno ni spremenila kazenskega zakonika tako, da bi kvalificiral rabo ustaških pozdravov kot kaznivo dejanje.

Komentari

Vaš komentar