Koliko ljudi letno umre zaradi stresa na delovnem mestu

Zaradi psihosocialnih tveganj, povezanih s stresom na delovnem mestu, letno umre 840.000 ljudi.

Anketa Mednarodne organizacije dela (MOD) kot razloge za tako visoke številke med drugimi navaja dolge delovnike, negotovost zaposlitve in tudi nadlegovanje na delovnem mestu, poroča Euronews.

Psihosocialna tveganja na delu so povezana predvsem s kardiovaskularnimi boleznimi in duševnimi motnjami, vključno s samomorom, navaja poročilo. "Psihosocialna tveganja postajajo med največjimi izzivi za varnost na delovnem mestu in zdravje v sodobnem delovnem svetu", pojasnjuje vodja skupine za politiko in sisteme na področju varnosti in zdravja pri delu v MOD, Manal Azzi.

"Izboljšanje delovnega okolja je pomembno ne samo za zaščito zaposlenih, ampak tudi za povečanje produktivnosti in organizacijske sposobnosti in trajnostni gospodarski razvoj," še dodaja.

Poročilo pojasnjuje, da zdravstvena tveganja vodijo do 45 milijonov izgubljenih let zdravega življenja zaradi prezgodnje smrti, invalidnosti in bolezni. Prav tako je izguba zaradi vseh bolezni, ki nastanejo kot posledica psihosocialnih dejavnikov na delovnem mestu, ocenjena na 1,37 odstotka svetovnega BDP.

Depresija in anksioznost po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prispevata k okoli 12 milijardam izgubljenih delovnih dni na leto.

Težave z duševnim zdravjem pa lahko zaradi nezdravih načinov spoprijemanja, kot sta prekomerno pitje alkohola in kajenje, vplivajo tudi na telesno zdravje človeka.

55 ur dela na teden močno poveča tveganje za zdravje

Poročilo kot glavne vzroke za slabo zdravje med zaposlenimi navaja dolg delovnik, negotovost zaposlitve, nasilje in nadlegovanje. Avtorji poročila opozarjajo, da so dolgi delovniki povezani s povečanjem tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni in možganske kapi.

Raziskava WHO je pokazala, da v primerjavi z delom od 35 do 40 ur na teden 55 in več delovnih ur poviša možnost možganske kapi za kar 35 odstotkov, tveganje za smrt zaradi ishemične bolezni pa za 17 odstotkov.

Organizacije morajo zaradi vplivov digitalizacije, umetne inteligence, dela od doma in novih oblik zaposlovanja, ki spreminjajo delovna okolja, vse več pozornosti posvečati nadzorovanju delovnih obremenitev, jasni razporeditvi vlog in razporejanju delovnega časa, da bi preprečili večje zdravstvene težave zaposlenih, še piše Euronews.