V Mehiki se je zrušila prastara piramida. "To je slabo znamenje."

Nepredvidljivo globalno podnebje, posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, ogroža tudi območja dragocene kulturne dediščine po vsem svetu.

Ena od žrtev je tudi Ihuatzio, izjemno dobro ohranjeno arheološko najdišče v mehiški zvezni državi Michoacán, eden najbolje ohranjenih spomenikov predkolonialne srednjeameriške civilizacije, P'urhépecha, edinega kraljestva, ki ga Azteki niso uspeli osvojiti.

V noči na 29. julij 2024 se je pod pritiskom neprestanega dežja zrušil južni zid 15 metrov visoke piramide, po ocenah arheologov stare okoli 1.100 let.

Piramida, oziroma jakata, kot domačini imenujejo značilne piramidne oziroma tempeljske objekte kulture P'urhépecha, je bila nekoč eden najbolje ohranjenih spomenikov na najdišču.

Za dogodek so strokovnjaki okrivili ekstremne vremenske razmere.

Julija 2024, na vrhuncu poletja na severni polobli, so močno deževje in nevihte prizadeli velik del Mehike.

To je sledilo najhujši suši v državi v zadnjih 30 letih, ko je bilo dežja tako malo, da je več jezer povsem presahnilo.

"Visoke temperature, ki so bile pred tem zabeležene na območju, in posledična suša so povzročile razpoke, ki so omogočile pronicanje vode v notranjost predšpanske zgradbe," je zapisano v nedavni izjavi Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH), ki se je stavbo odločil obnoviti, poroča portal Live Science.

"Bogovi so nezadovoljni"

Tariakuiri Alvarez, mehiški ustvarjalec spletnih vsebin, ki se opredeljuje kot pripadnik ljudstva P'urhépecha, je v svoji objavi na Facebooku ob zrušenju piramide zapisal, da bi njegovi predniki zrušenje jakate v Ihuatziu razumeli kot slabo znamenje.

"Ena od jakat v arheološkem območju Ihuatzio se je porušila. Za njene graditelje, naše prednike, bi to pomenilo slabo znamenje in nakazovalo, da se približuje nek pomemben dogodek. Po zgodovinskih virih se je nekaj podobnega zgodilo tudi pred prihodom osvajalcev. V takratnem pogledu na svet ljudstva P'urhépecha je bil razlog v tem, da sta bila bogova Nana Kuerhaépiri in K'eri Kurikweri nezadovoljna," je zapisal.

Ekstremni vremenski pojavi in naraščajoča morska gladina, ki jih povzroča podnebna kriza zaradi človekovega delovanja, predstavljajo resno grožnjo pomembnim ostankom nekdanjih kultur, še piše portal.

Nedavno so arheologi ugotovili, da starodavne jamske poslikave v Oceaniji propadajo zaradi vse hitrejših podnebnih sprememb.

Lani pa je študija o gradbenih materialih kulturne dediščine v Evropi in Mehiki pokazala, da občutno povečanje količine padavin objekte izpostavlja večjemu tveganju poškodb.

"Dediščinska območja, kot so ta, so neprecenljivi kraji, ki jih želimo ohraniti za prihodnje generacije," je za portal Live Science zapisal Carly Casella. "Gledati, kako propadajo zaradi podnebja, ki smo ga s svojim ravnanjem močno spremenili sami, je boleče – in ne le za nesmrtnike."