Študija razkriva, da živimo dlje, ne pa tudi bolj zdravo

Pričakovana življenjska doba se je v zadnjem stoletju močno povišala – dosegla je 73,8 leta –, predvsem zaradi drastičnega upada nalezljivih bolezni, umrljivosti mater in otrok ter napredka pri preprečevanju in zdravljenju kroničnih bolezni.

Nova študija, objavljena v reviji The Lancet Public Health ugotavlja, da dodatno pridobljenih let ne preživimo nujno v dobrem zdravju.

Ker podaljševanje pričakovane življenjske dobe presega izboljšave pričakovane zdrave življenjske dobe v skoraj vseh 204 analiziranih državah in ozemljih, avtorji študije menijo, da bi morali zdravstveni sistemi preusmeriti svojo pozornost s preprostega podaljševanja življenja v smeri izboljšanja kakovosti teh dodatnih let življenja, poroča portal Euronews.

Na svetovni ravni so ljudje v letu 2023 v povprečju preživeli 14,5 odstotka svojega življenja v slabem zdravstvenem stanju, pri čemer daljšo življenjsko dobo vse pogosteje spremljajo stanja, ki niso usodna, ter razne oblike invalidnosti, so ugotovili raziskovalci.

V državah, kjer ljudje živijo najdlje, mnogi pogosto živijo več let v slabem zdravstvenem stanju. Po mnenju avtorjev študije to nakazuje, da se pri ljudeh z daljšim življenjem obdobja slabšega zdravstvenega stanja ali invalidnosti raztezajo čez daljši del odraslosti in ne zgolj v zadnjih letih življenja.

Leta 2023 so prebivalci najbogatejših držav v slabem zdravju preživeli 15,7 odstotka svojega življenja, medtem ko je bilo obdobje slabšega zdravja najkrajše v podsaharski Afriki – tam so ljudje z boleznimi živeli v povprečju 9 let. Največji skok so zabeležili na Nizozemskem, kjer se je delež življenja s poslabšanim zdravjem s 13,2 odstotka leta 1990 povzpel na 15,7 odstotka leta 2023.

Najdaljša obdobja življenja v slabem zdravju imajo sicer prebivalci Združenih držav Amerike, Avstralije in Kanade. Nasprotno pa so v slabem zdravju najmanj let preživeli prebivalci Nauruja, Salomonovih otokov in Laosa.

Kaj povzroča ta razkorak v zdravju?

Avtorji študije ugotavljajo, da kronične in druge bolezni prispevajo kar 57,4 odstotka k skupnemu času slabega zdravja, saj podaljšujejo obdobja življenja z zmanjšano zmožnostjo ali invalidnostjo.

Med glavnimi krivci za to so mišično-skeletna obolenja, denimo bolečine v križu, duševne motnje, bolezni čutil, kot je starostna izguba sluha, ter nenamerne poškodbe. V državah z nižjimi dohodki so k temu pomembno prispevali tudi podhranjenost in pomanjkanje ključnih hranil, okužbe dihal, tuberkuloza ter zapostavljene tropske bolezni.

Raziskovalci so med ključnimi dejavniki tveganja izpostavili visok indeks telesne mase, podhranjenost otrok in mater, kajenje, povišan krvni sladkor ter onesnaženost zraka. Uporaba drog in čezmerno uživanje alkohola sta se med desetimi glavnimi dejavniki tveganja za poslabšanje zdravja uvrstila le v državah z visokimi dohodki, medtem ko so bili tvegani spolni odnosi kot vodilni dejavnik izpostavljeni izključno v podsaharski Afriki.

Kakšna naj bo zdrava prihodnost?

Po mnenju avtorjev študije ugotovitve odpirajo resna vprašanja o dolgoročni vzdržnosti sistemov socialnega varstva ter o pravični razporeditvi virov med preventivo, zdravljenjem in inovacijami. Ker se delež življenja slabšega zdravja vse od leta 1990 nenehno povečuje, se je treba bolj osredotočiti na zdravo staranje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) to opredeljuje kot proces razvijanja in ohranjanja funkcionalnih sposobnosti, ki omogočajo dobro počutje v starosti.

"Naše ugotovitve kažejo, da prihodnji napredek v zdravju prebivalstva ne bo izhajal le iz podaljševanja življenja, ampak iz prizadevanj, da bi ljudje živeli bolj zdravo," je poudaril eden od avtorjev študije Christopher Murray, direktor Inštituta za zdravstveno metriko in vrednotenje (IHME) na Medicinski fakulteti Univerze v Washingtonu.

"Napredka pri zdravem staranju ne bi smeli meriti le z dolžino življenja, temveč z dolžino zdravega življenja. Potrebna so večja vlaganja v preventivo, dolgotrajno obvladovanje bolezni in oskrbo kroničnih bolnikov, da bi zmanjšali število let, ki jih preživimo v slabem zdravju," je dodal.