Kdo je bila Ljuba Prenner, avtorica prve slovenske kriminalke in "ne moški ne ženska"

Letos 19. junija je minilo 120 let od rojstva Ljube Prenner (1906-1977), ki se je rodila na Fari pri Prevaljah očetu Josipu Prennerju, kočevskemu Nemcu, in mami Mariji.

"Oče je zelo slabo govoril slovensko, mama pa ni znala nemško in Ljuba se je v strpnem družinskem ozračju že od malih nog zelo dobro naučila jezikov obeh staršev, vzgajali pa so jo v tradicionalnem katoliškem duhu," je zapisano v leta 2000 izdani knjigi o Ljubi Prenner avtorjev Aleša Gabriča, Polone Kekec in Brigite Rajšter.

Po nekajkratnih selitvah se je družina Prennerjevih, v kateri je bila še Ljubina mlajša sestra Josipina, leta 1921 ustalila v Slovenj Gradcu, katerega malomeščansko okolje je pustilo močan pečat v literarnih delih Ljube Prenner.

Bolj kot pravnica ambiciozna kot pisateljica

Ljuba, ki je imela že od mladosti več vzdevkov, med drugim Malči in Puba, je maturo opravila leta 1930 in se po diplomi iz študija prava leta 1936 vrnila v Slovenj Gradec. Tri leta kasneje se je znova preselila v Ljubljano, kjer je dobila sloves odločne pravnice, sprva odvetniške pripravnice, leta 1942 pa je, po že prej opravljenem rigorozu, pridobila doktorat prava in odprla lastno odvetniško pisarno, navaja omenjena publikacija.

V drugi svetovni vojni se je Ljuba Prenner pridružila osvobodilnemu gibanju in je delala za OF, se pa ni strinjala z revolucionarnimi težnjami Komunistične partije, je za STA povedala raziskovalka njenega življenja in dela, muzejska svetnica v Koroškem pokrajinskem muzeju Brigita Rajšter.

Avtorica prvega čisto prvega kriminalnega romana

Njeno najpomembnejše delo v osvobodilnem gibanju je bilo povezano z njenim poklicem, med drugim je za številne Slovence dosegla izpuste iz italijanskih zaporov. Zaradi različnih nestrinjanj in samosvoje drže je bila po vojni zaprta, za nekaj let je izgubila advokaturo in preživljala izjemno težka leta, v katerih jo je, kot je dejala Rajšter, reševala "njena humorna plat".

Bolj kot odvetnica je bila Ljuba Prenner ambiciozna kot pisateljica, večino javnosti znanih del pa je napisala pred drugo svetovno vojno. Pisala je črtice, povesti, komedije in romane, med drugim prvi slovenski žanrsko čist kriminalni roman Neznani storilec, izdan leta 1939. Decembra istega leta je postala članica takratnega Društva slovenskih književnikov v Ljubljani. "To je bila zanjo velika čast in spodbuda, saj si je tudi kasneje zelo prizadevala, da se umetniško izraža," je dejala Rajšter.

Leta 1943 so njeno komedijo Veliki mož uprizorili v ljubljanski Drami (takrat Narodnem gledališču), s čimer je domnevno kršila kulturni molk in bila izključena iz društva pisateljev. Vanj je bila ponovno sprejeta tik pred smrtjo leta 1976. Ljuba Prenner je napisala tudi libreto za opero Slovo od mladosti Danila Švare. Krstna izvedba dela je bila 23. marca 1954 v ljubljanski operi, kmalu za tem je dobila vrnjeno advokaturo.

V najtežjih trenutkih je ohranila dostojanstvo in smisel za humor

V najtežjih življenjskih preizkušnjah, ko je ostala brez advokature, bila zaprta in izključena iz društva pisateljev, je ostala pokončna, ohranila je dostojanstvo in smisel za humor, so ob letošnji okrogli obletnici rojstva zapisali pri Koroškem pokrajinskem muzeju. Ta je na obletnico rojstva v Gostilni Bučinek v Vodrižu pripravil muzejski spominski večer.

Ljuba Prenner se je namreč zadnjih 17 let življenja v Vodrižu tesno povezala z družino ovdovele gostilničarke Marije Mrzel Krenker, ki jo je spoznala leta 1960. Ena od njenih hčerk, igralka Jerca Mrzel, se je za STA spominja kot izjemno delovne, izjemno srčne in poštene osebe.

"Mene je ogromno naučila, predvsem to, da človek svobodno razmišlja in se svobodno odloča, ne glede na druge. In da je pomembno poštenje, ne pa to, kakšen si, v kateri stranki si, komu pripadaš, kako si videti in tako naprej," je dejala Mrzel. V gostilni Bučinek imajo od leta 2006 urejeno t. i. Stričkovo sobo, spominsko sobo dr. Ljube Prenner.

Moški, ujet v žensko telo

"Bila je svobodnega duha. Že kot srednješolka je začela spreminjati svojo podobo. Preprosto rečemo, da je bila moški, ujet v žensko telo, kar je sporočala z zunanjim videzom. V tistih časih je to pomenilo veliko izzivov tudi v vsakdanjem življenju," je dodala Rajšter.

Transspolna aktivista in umetnika Linn Julian Koletnik in Lea Aymard – kot avtor filma in direktorica fotografije – pripravljata dokumentarni film o Ljubi Prenner, ki bo "predvsem velik poklon temu, kdo in kaj vse je Ljuba bil onkraj izdanih del in pravniškega poklica". "On je prvi znan zgodovinski trans lik, ki ga Slovenija nekako premore," je o Prenner za STA dejal Koletnik.

Filma sta se lotila, ker ocenjujeta, da je z vidika transspolnosti Ljube Prenner malo raziskanega. "Obstaja neki opus, ampak ne primarno z vidika njegovega spola in spolne identitete oz. je ta tema vedno nekako obrobna, če sploh je naslovljena pravilno," je dejal Koletnik.

Znano in v več publikacijah je namreč zapisano, da je Ljuba Prenner o sebi dejala: "Sem dr. Ljuba Prenner, ne moški ne ženska."

"Navdih za film izhaja iz tega, da se poklonimo temu, kdo je bil s svojimi besedami. Ker je zelo jasno to izražal. In tudi če takrat še ni obstajalo besedišče, ki bi lahko izrazilo specifično – to in to sem –, to ne pomeni, da je bil ženska. Ker ni bil, kar je tudi sam rekel," je poudaril Koletnik.