Članicam EU in Evropskemu parlamentu v petek v Bruslju še ni uspelo doseči dogovora o evropskem proračunu za prihodnje leto. Pogajanja se nadaljujejo v ponedeljek. Razlike v stališčih teh dveh institucij, proračunskih organov unije, so velike. Rok za dogovor se izteče v ponedeljek opolnoči.
Evropska komisija je predlagala 167,8 milijarde evrov za obveznosti in 169,4 milijarde evrov za plačila. Svet, v okviru katerega odločajo članice, se zavzema za proračun v vrednosti 167,7 milijarde za obveznosti in 170 milijard za plačila. Parlament pa tradicionalno zahteva več kot članice, tokrat 4,1 milijarde več za obveznosti in 2,5 milijarde več za plačila.
Predlog proračuna EU vedno vključuje znesek za obveznosti in za plačila. Obveznosti se nanašajo na znesek, za katerega se lahko sklenejo pogodbe v danem letu, plačila pa na dejansko izplačani denar.
Parlament med drugim zahteva več denarja za raziskovalni program Obzorje Evropa, za instrument za povezovanje Evrope, za Erasmus+ in za program za zdravje EU4Health.
Večina evropskega proračuna se v različnih oblikah vrne nazaj k članicam, na primer v kohezijskih ovojnicah za podporo zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi regijami, kot neposredna plačila kmetom ali v okviru raznih programov, na primer za raziskave in inovacije.
Kaj se bo zgodilo, če dogovor o proračunu ne bo sprejet?
Če proračunskima organoma EU, Evropskemu parlamentu in svetu, ne bo uspelo doseči dogovora v 21-dnevnem spravnem postopku, ki se konča v ponedeljek opolnoči, bo morala Evropska komisija pripraviti nov predlog.
Če dogovora ne bo do konca leta, se EU od 1. januarja financira po sistemu začasnih dvanajstin. To pomeni, da se vsako proračunsko poglavje financira mesečno z dvanajstino proračuna za leto prej ali po predlogu komisije za tekoče leto – odvisno od tega, kateri znesek je nižji.
Slovenijo v vlogi predsedujoče tej sestavi Sveta EU zastopa delegirana ministrica za proračun EU Irena Drmaž.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!