Zakaj so dečki v šoli pogosto manj uspešni kot deklice?

Mednarodna raziskava, v katero je bilo vključenih več kot 750.000 mladostnikov, kaže, da imajo fantje v povprečju manj pozitiven odnos do truda pri učenju kot dekleta.

To ne pomeni nujno, da se manj učijo, temveč da prizadevanju pri šolskem delu pripisujejo manjši pomen.

Raziskavo je opravila francoska znanstvenica Clotilde Napp iz Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) in pariške univerze Paris-Dauphine, ki proučuje razlike med spoloma in stereotipe v izobraževanju.

Analizirala je podatke mednarodne raziskave PISA, v kateri so v letih 2012 in 2018 sodelovali 15-letniki iz 61 držav.

Kot poroča v znanstveni reviji PNAS Nexus, so dekleta v vseh proučevanih državah šolskemu trudu pripisovala večji pomen kot fantje.

Ta odnos je bil še posebej povezan z dosežki pri bralni pismenosti, razlike pa so se pokazale tudi pri poznejšem vključevanju v visokošolsko izobraževanje.

Razlike so prisotne v vseh družbenih slojih

Razlike v odnosu do šolskega truda so se pokazale ne glede na premoženje družine, izobrazbo staršev ali to, ali so mladostniki odraščali z obema staršema ali samo z enim. Tudi morebitno ponavljanje razreda nanje ni bistveno vplivalo.

Raziskava pa je pokazala zanimivo povezavo z razvitostjo držav. V gospodarsko razvitejših državah in družbah z večjo enakostjo spolov so bile razlike med fanti in dekleti pogosto večje.

Zakaj je tako, za zdaj ni povsem jasno.

Na fakultetah je manj mladih moških

Razlike v odnosu do učenja so bile povezane tudi z nadaljnjim izobraževanjem. Po analiziranih podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so moški med študenti, starimi od 19 do 22 let, v povprečju proučevanih držav predstavljali le 44 odstotkov.

Še posebej slabo so bili zastopani v humanističnih in kulturoloških študijskih programih. Pri matematičnih, naravoslovnih in tehničnih smereh pa raziskovalka ni ugotovila primerljive statistično značilne povezave z razlikami v odnosu do šolskega truda.

Dekleta pri učenju pogosteje občutijo podporo staršev

Razlike se kažejo tudi pri podpori staršev. Dekleta so v vseh proučevanih državah pogosteje kot fantje navajala, da jih starši podpirajo pri šolskem trudu in dosežkih.

Pomembna je tudi samopodoba mladostnikov. Dekleta je pogosteje skrbelo, da ob šolskem neuspehu morda niso dovolj nadarjena.

Po drugi strani so mladostniki trudu pripisovali večji pomen, če so verjeli, da lahko svoje sposobnosti izboljšajo z učenjem.

V psihologiji temu pravimo miselnost rasti (Growth Mindset). Gre za prepričanje, da inteligenca in sposobnosti niso nekaj nespremenljivega, ampak jih lahko razvijamo z učenjem in vajo.

Vpliv stereotipov o spolih

Ena od možnih razlag za različen odnos fantov in deklet do šolskega truda se skriva v tradicionalnih predstavah o nadarjenosti.

Dečkom pogosteje pripisujemo prirojeno inteligentnost, deklicam pa marljivost in vestnost.

Kdor verjame, da je že po naravi nadarjen, lahko meni, da mu za uspeh ni treba toliko vaditi. Kdor dvomi o svojih sposobnostih, pa lahko to poskuša nadomestiti z večjim trudom.

Vlogo imajo morda tudi tradicionalne predstave o spolnih vlogah.

V državah, kjer sta kariera in poklicno življenje veljala predvsem za moško področje, skrb za družino pa za žensko, so bile razlike med fanti in dekleti v odnosu do šolskega truda večje.

Bi lahko dečke bolj spodbudili k učenju?

Napp meni, da bi bilo smiselno dečkom bolj poudarjati, da šolski uspeh ni odvisen le od nadarjenosti, temveč tudi od učenja in vaje.

K spreminjanju tradicionalnih predstav bi lahko prispevali tudi moški vzorniki, ki kažejo zanimanje za izobraževanje in študijske smeri, ki jih družba običajno povezuje z ženskami.

Ali bi takšni pristopi dejansko izboljšali šolski uspeh, pa še ni jasno.

Raziskava namreč ugotavlja povezave, ne dokazuje pa, kaj je njihov vzrok. Mogoče je tudi, da ponavljajoči se neuspehi v šoli zmanjšajo pripravljenost mladostnikov za nadaljnji trud.

Poleg tega so bili v raziskavo vključeni le 15-letniki, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posploševati na mlajše otroke ali starejše dijake.

Kaj je raziskava pokazala za Slovenijo?

Med 61 proučevanimi državami je bila tudi Slovenija.

Tudi pri nas so dekleta v povprečju pripisovala večji pomen trudu pri učenju kot fantje. Pozitivnejši odnos so izražala tudi do učnih dejavnosti in prepričanja, da jim lahko prizadevanje v šoli pomaga pri nadaljnjem izobraževanju in zaposlitvi.

Pomembno pa je poudariti, da raziskava ni merila, koliko časa se učenci dejansko učijo ali koliko truda vložijo v šolske obveznosti, temveč predvsem njihov odnos do prizadevanja pri učenju.

Ugotovitve zato ne pomenijo, da so fantje bolj leni ali da se dekleta nujno učijo več. Kažejo le, da se njihov odnos do šolskega truda v povprečju razlikuje.

Na razlike med spoloma opozarjajo tudi druge raziskave v Sloveniji.

Analiza slovenskih podatkov raziskave PISA 2018 je denimo pokazala, da imajo dekleta precej večjo motivacijo za branje kot fantje. Ti so pogosteje navajali, da berejo le, kadar morajo, ali da se jim branje zdi izguba časa.

Raziskovalka Joca Zurc je leta 2019 v Reviji za elementarno izobraževanje objavila raziskavo na reprezentativnem vzorcu 1.783 slovenskih osnovnošolcev.

Ugotovila je, da deklice v povprečju dosegajo boljši učni uspeh, zlasti na področjih branja, splošnega vedenja in motivacije. Pomembni dejavniki uspešnosti so bile tudi socialne spretnosti in vedenjske težave.

Podobno je raziskava PISA 2022 pokazala, da so slovenska dekleta pri bralni pismenosti v povprečju dosegla 44 točk več kot fantje, medtem ko pri matematiki med spoloma ni bilo statistično značilnih razlik.

Zanimive so tudi ugotovitve slovenske psihologinje Katje Košir, ki je v raziskavi, objavljeni leta 2011 v reviji Psihološka obzorja, proučevala odnos učiteljev do deklet in fantov.

Ugotovila je, da so bili učitelji v povprečju bolj naklonjeni dekletom kot fantom, kar je bilo še posebej izrazito v osmem razredu osnovne šole.

Dekleta so bila tudi učno uspešnejša, vendar med spoloma ni bilo razlik v tem, koliko podpore učiteljev so učenci sami zaznavali.

Raziskava tako opozarja še na en pomemben vidik šolskega uspeha: odnose med učitelji in učenci. Ne dokazuje pa, da je prav odnos učiteljev vzrok za slabši učni uspeh fantov.