Zaradi napovedi, da bodo na javnem zborovanju v Stockholmu danes znova zažgali Koran, so protestniki v iraški prestolnici vdrli v prostore tamkajšnjega švedskega veleposlaništva. Iraška vlada je vdor obsodila, a Švedsko obenem posvarila pred posledicami, če se bo sežig dejansko zgodil. To se ni zgodilo, je pa iraški premier ne glede na to zaradi skrunitve Korana sprejel odločitev o izgonu švedske veleposlanice v Iraku.
Več sto protestnikov je ponoči po lokalnem času vdrlo v švedsko veleposlaništvo v Bagdadu – jezni zaradi še enega napovedanega zažiga Korana v tej nordijski državi so v iraški prestolnici preplezali zidove na območju veleposlaništva Švedske in zanetili ogenj, navaja tiskovna agencija Reuters.
Protest zaradi napovedanega vnovičnega sežiga muslimanske svete knjige so organizirali podporniki izjemno vplivnega šiitskega klerika in politika Muktada Sadra. “Danes smo se zbrali, da protestiramo proti sežigu Korana, ki govori o veri in ljubezni,” je eden od protestnikov povedal za tiskovno agencijo AFP.
Spomnimo, veliko vznemirjenje v muslimanskem svetu je konec junija povzročil protest pred glavno mošejo v Stockholmu, ki je vključeval sežig Korana, organiziral pa ga je 37-letni iraški kristjan Salwan Momika. Ta se je v intervjuju opisal kot iraški begunec, ki si predvideva za prepoved Korana, še piše Reuters. Po protestu so ga sicer začeli preiskovati zaradi “agitacije proti etnični novici”.
Tudi takrat so protestniki v Iraku vdrli v prostore švedskega veleposlaništva in tam ostali okoli 15 minut, preden so območje mirno zapustili.
Kljub razburjenju, ki ga je junija povzročil sežig Korana, je Švedska včeraj odobrila prošnjo za javno zborovanje pred iraškim veleposlaništvom v Stockholmu. Medtem ko je švedska policija poudarila, da izdajajo le dovoljenja za javna zborovanja, ne pa za aktivnosti, ki tam potekajo, je lokalna tiskovna agencija IT poročala, da naj bi bil načrtovan tudi zažig Korana in iraške zastave. Napoved o zažigu muslimanske svete knjige se ni uresničila, jo je pa Salwan Momika tokrat poteptal.
Kako sta se odzvala Švedska in Irak?
Kot so sporočili s švedskega ministrstva za zunanje zadeve, so bili vsi uslužbenci veleposlaništva v Bagdadu na varnem. Napad so obsodili in poudarili, da morajo iraške oblasti poskrbeti za varnost diplomatskih misij. Kasneje so iz Stockholma sporočili še, da so zaradi incidenta v Bagdadu na pogovor poklicali iraškega odpravnika poslov na Švedskem. “Kar se je zgodilo, je popolnoma nesprejemljivo in vlada te napade najostreje obsoja,” je ob tem dejal švedski zunanji minister Tobias Billstrom.
Incident je obsodilo tudi iraško zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da je vlada varnostnim silam naročila, naj zadevo preiščejo in identificirajo udeležence. Zatem pa je Bagdad Švedsko posvaril pred prekinitvijo diplomatskih stikov, če bo ta dopustila, da v njihovi prestolnici že drugič v nekaj tednih sežgejo Koran.
Nato pa so iz Bagdada sporočili še, da je iraški premier Mohamed Šija al Sudani danes švedski veleposlanici v Bagdadu odredil, naj zapusti državo, in odpoklical iraškega odpravnika poslov v Stockholmu. Pojasnil je, da je to storil zaradi večkratne izdaje dovoljenja švedske vlade za sežig Korana.
Iz iraškega urada za medije in telekomunikacije so medtem sporočili, da so švedskemu proizvajalcu telekomunikacijske opreme Ericsson odvzeli licenco, poroča AFP.
Napad na veleposlaništvo Švedske je obsodilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. “Slovenija obsoja napad in požig švedskega veleposlaništva v Iraku. Pozdravljamo odločitev iraške vlade, ki je pristojnim varnostnim organom naročila izvedbo nujne preiskave in sprejetje potrebnih varnostnih ukrepov. Upamo, da bodo storilci za svoja dejanja odgovarjali,” je na Twitterju zapisalo ministrstvo.
Protestniki so se sicer na območju veleposlaništva zadrževali tudi po vdoru in so se spopadli s policijo.
Medtem ko švedsko sodišče odobritev protestov, ki vključujejo sežig Korana, opravičuje z zagotavljanjem pravice do svobode izražanja, so protest zoper tovrstna dejanja izrazile različne muslimanske države, med njimi Irak, Afganistan, Egipt Združeni arabski emirati, Jordanija, Turčija in Maroko. Junijski sežig Korana se je zgodil v času, ko je Turčija še blokirala vstop Švedske v Nato, Maroko pa je odpoklical svojega veleposlanika na Švedskem in povabil na pogovor švedskega odpravnika poslov v Rabatu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje