Zelenski prostovoljcem, ki bi se šli boriti v Ukrajino, odprl vrata

Svet 28. Feb 202206:01 > 01. Mar 2022 14:19 10 komentarjev
Volodimir Zelenski
Urad predsednika Ukrajine

Delegaciji Ukrajine in Moskve sta se v ponedeljek sestali na mirovnih pogajanjih v Belorusiji. Ta so se končala, obe strani pa sta se vrnili v prestolnici na posvet. Dogovorili pa so se, da bodo pogajanja nadaljevali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes podpisal uradno prošnjo za pridružitev EU. Spopadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo. Ruska vojska še naprej izvaja ofenzivo na prestolnico Kijev, od centra mesta pa so oddaljeni še okoli 25 kilometrov. Po nekaterih poročilih naj bi Belorusija poslala svoje čete na pomoč ruski vojski. Ruski rubelj je ob napovedi ostrih sankcij Zahoda padel na zgodovinsko najnižjo raven proti dolarju. Generalna skupščina ZN se je danes zbrala na izrednem zasedanju, na katerem naj bi sprejeli resolucijo z obsodbo ruske agresije. Rusija sprejetja resolucije ne more preprečiti z vetom, tako kot v Varnostnem svetu ZN. Na izrednem zasedanju se bo na zahtevo Francije sestal tudi Varnostni svet ZN in razpravljal o humanitarni krizi v Ukrajini. V tujih medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

Dogajanje smo spremljali v živo:

23.20 Novi satelitski posnetki zasebnega ameriškega podjetja Maxar Technologies kažejo dolg konvoj ruskih tankov, oklepnikov in ostalih vojaških vozil, ki se pomika proti Kijevu. Skupno naj bi bil konvoj dolg kar 27 kilometrov, poroča BBC. Konvoj je posnet v bližini letališča Antonov, od prestolnice Ukrajine pa naj bi bil oddaljen 27 kilometrov.

Konvoj vozil Ukrajina
PROFIMEDIA

23.13 Zelenski je zvečer dejal, da bi napočil čas, ko bi morali razmisliti o prepovedi letenja za ruska letala, rakete in helikopterje, po ruskem bombardiranju Harkova. Ukrajinski predsednik je dodal, da je Rusija v petih dneh izvedla 56 raketnih napadov in izstrelila 113 križarskih raket, poroča Retuers. Zelenski je bombardiranje mesta Harkov označil za vojni zločin. Dodal je, da je Harkov mirno mesto, kjer ni vojaških objektov. “Na desetine pričevanj očividcev dokazuje, da ne gre le za slučaj. Rusi vedo, kam napadajo. Zelenski je še dejal, da država, ki zagreši vojne zločine, ne bi smela imeti stalnega sedeža v Varnostnem svetu ZN.

22.50 Ukrajinski predsednik Zelenski je podpisal dokument, s katerim bo tujim prostovoljcem, ki bi prišli v Ukrajino in jim pomagali v boju proti Rusom, omogočil prost vstop v državo oziroma ne bodo potrebovali vize.

22.35 Pentagon meni, da Rusiji v Ukrajini ne gre po načrtih

Rusija verjetno zamuja pri doseganju ciljev svojega napada na Ukrajino, je danes dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby, kar se ujema z analizami ameriških vojaških strokovnjakov, ki spremljajo dogajanje. Kirby je dejal, da so se ruski vojaki soočili z odporom, ki ga niso pričakovali. “Menimo, da zaostajajo nekaj dni za svojimi pričakovanji,” je še dejal Kirby, vendar opozoril, da ne gre sklepati ničesar iz te ocene.

22.20 Kanada objavila namero, da prepoveduje uvod surove nafte iz Rusije

Kanadski premier Justin Trudeau je danes prepovedal uvoz ruske nafte. Ob tem je dodal, da so prihodki od nafte pomagali podpirati ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske oligarhe ter voditi vojno proti Ukrajini, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. “Danes objavljamo prepoved celotnega uvoza surove nafte iz Rusije, industrije, ki je zelo koristila predsedniku Putinu in njegovim oligarhom,” je na novinarski konferenci dejal Trudeau. Kanada, ki je v vrhu držav z največjimi zalogami nafte na svetu, je sicer neto izvoznica te surovine, a vseeno uvaža nafto.

21.50 ZDA ukazale izgon 12 ruskih diplomatov z misije pri ZN

ZDA so danes ukazale izgon 12 ruskih diplomatov pri Združenih narodih zaradi aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. To bi med drugim lahko pomenilo, da so jih identificirali kot vohune. Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Richard Mills je v Varnostnem svetu ZN dejal, da so diplomati opravljali dejavnosti, ki niso v skladu z njihovimi diplomatskimi odgovornostmi in obveznostmi. Na odločitev o izgonu je najprej opozoril ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija. Dejal je, da gre za slabo novico, ni pa komentiral ali je tudi sam na seznamu za izgon.

21.40 Velika Britanija in EU zaostrujeta sankcije

Velika Britanija je napovedala, da bo v nekaj dneh v popolnosti zamrznila premoženje vseh ruskih bank, vsem britanskim morskim pristaniščem pa so že ukazali, naj zavrnejo ruska plovila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. EU je na seznam sankcij dodala več posameznikov iz ožjega kroga ruskega predsednika Putina. Na seznamu sta med drugim prvi mož ruskega energetskega velikana Rosneft, Igor Sečin, in izvršni direktor naftne družbe Transneft, Nikolaj Tokarev, pa tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

21.30 Mednarodno kazensko sodišče za preiskavo dogodkov v Ukrajini

Mednarodno kazensko sodišče bo začelo preiskavo domnevnih elementov vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Ukrajini. “Obstaja dovoljšnja podlaga za začetek preiskave,” je zapisal tožilec mednarodnega kazenskega sodišča Karim A. A. Khan QC. Preiskava bo obsegala tudi vsa nova domnevna kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost sodišča in ki jih je zagrešila katera koli stran v konfliktu na ozemlju Ukrajine. Z izjemo genocida so omenjeni zločini najhujše kršitve mednarodnega prava.

21.07 Italijanska vlada je danes v luči pričakovanega begunskega vala iz Ukrajine razglasila izredne razmere do konca leta. Izredne razmere vladi omogočajo, da v določenih primerih sprejme nujne ukrepe brez predhodnega posvetovanja v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

20.57 Hekerska skupina Anonymous je sporočila, da je v zadnjih 72 urah vdrla v več kot 1.500 ruskih in beloruskih vladnih spletnih strani, spletnih strani državnih medijev, bank ter podjetij.

20.46 Turčija vojaškim ladjam prepovedala plovbo skozi Bospor in Dardanele

Turčija je danes sporočila, da v skladu s konvencijo iz Montreuxa vojaškim ladjam prepoveduje plovbo skozi ožini Bospor in Dardanele, je sporočil turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. “Obe državi v regiji in drugod smo opozorili, naj ne pošiljata ladij skozi Črno morje,” je še dejal turški zunanji minister in dodal, da se Turčija pri tem sklicuje na konvencijo iz Montreuxa, ki državi daje nadzor nad prehodom vojaških plovil na strateškem območju. Konvencija iz leta 1936 daje Turčiji nekaj nadzora nad gibanjem vojaških ladij v ožini Dardanele in Bospor, ki povezujeta Egejsko morje.

20.20 Google v Ukrajini izklopil spremljanje stanja na cestah v aplikaciji Zemljevidi

Google je sporočil, da se je v Ukrajini odločil za izklop spremljanja stanja na cestah v aplikaciji Zemljevidi. Ta aplikacija prikazuje zasedenost cest s pomočjo zbiranja anonimnih podatkov z androidnih telefonov, a so jo zdaj začasno izklopili, da bi zaščitili uporabnike, poroča BBC. Še vedno je aplikacijo mogoče uporabljati za navigacijo.

20.16 Shell napovedal izstop iz projekta Severni tok 2

Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell bo prodal svoj delež v skupnem podjetju z ruskim plinskim gigantom Gazprom, zadolženim za projekt plinovoda Severni tok 2 med Nemčijo in Rusijo. Za to se je odločil zaradi ruske invazije na Ukrajino, so danes prek londonske borze sporočili iz koncerna.

19.55

Ruska ambasada v BiH je sporočila, da sta član predsedstva BiH Milorad Dodik in ruski zunanji minister Sergej Lavrov opravila telefonski pogovor na Dodikovo pobudo. “Izvedena je bila izmenjava mnenj o implementaciji dogovora, doseženega na srečanju predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina in Milorada Dodika v Moskvi decembra 2021. Začrtani so bili koraki za okrepitev prizadevanj v tej smeri,” so sporočili z ruske ambasade in poudarili skupno zavezanost strogemu spoštovanju Daytonskega sporazuma o BiH. Dodali so tudi, da so zavezani k “zatiranju poskusov spremembe teh načel, da bi ta ustrezala EU in Natu v škodo ljudstva Republike srbske”. Rusi trdijo tudi, da so bila njihova pojasnila o situaciji v Ukrajini sprejeta z razumevanjem.

19.30 Eksplozije in sirene v Kijevu

19.25 Ostre kritike zoper Rusijo na Generalni skupščini ZN

Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj rešijo Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvesti samomor. Kislica je mednarodni oder izkoristil tudi za neposredno sporočilo vsem Rusom, ko je prebral prepis telefonskega pogovora med ruskim vojakom in materjo, tik preden je bil vojak ubit. Za Kislico je sledil odgovor ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki se je čudil “ogromnemu obsegu laži”, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas. Za Rusom se je zvrstilo veliko veleposlanikov, ki za njegova stališča pričakovano niso imeli posluha.

19.00 Twitter bo označil vso vsebino, ki vsebuje povezavo na ruske državne medije

Twitter bo zdaj označeval vse vsebine, ki vsebujejo povezave do ruskih državnih medijev, so sporočili iz podjetja. Od začetka ruske invazije na Ukrajino so “veliko večino” vsebine ruskih državnih medijev na Twitterju delili posamezniki, in ne računi teh medijskih organizacij, so še dodali pri Twitterju. Ta sprememba v praksi pomeni, da bo vsaka povezava, ki vodi na spletno stran ruskega državnega medija, imela oznako, ki bo to tudi pojasnila. Poleg oznake bodo zmanjšali tudi vidnost teh tvitov, ne glede na to, ali prihajajo od posameznika ali ruskega državnega medija.

18.46 Fifa in Uefa prepovedali nastope ruskim klubom in reprezentanci

Po predlogu Mednarodnega olimpijskega komiteja, naj mednarodne športne zveze prepovejo tekmovanje ruskim in beloruskim športnikom, sta se za to potezo odločili Fifa in Uefa. To pomeni, da ruska moška nogometna reprezentanca prihodnji mesec ne bo mogla igrati v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ženska nogometna reprezentanca pa se ne bo mogla udeležiti poletnega evropskega prvenstva.

18.00 Eksplozije v bližini Kijeva

Po poročanju CNN so vzhodno od centra Kijeva v zadnjih minutah slišali več večjih eksplozij, ki jim je sledil zvok siren.

17.45 Zelenski podpisal uradno prošnjo za pridružitev EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je podpisal uradno prošnjo za pridružitev Ukrajine EU. Evropsko unijo je zaprosil za pridružitev po posebnem, hitrem postopku, poroča Reuters. “To je zgodovinski dan za Ukrajino,” so zapisali tamkajšnji mediji. Ukrajinski premier Denis Šmihal pa je ob tem na Twitterju sporočil, da gre za izbiro Ukrajine in njenih ljudi. “To si več kot zaslužimo,” je dodal.

17.40 Prvi krog pogajanj zaključen

Pogovori med delegacijami Ukrajine in Rusije v Belorusiji, ki so v Belorusiji potekali danes, so se končali. Ukrajinski in ruski pogajalci se bodo vrnili na posvetovanja v prestolnici svojih držav in pripravili načrte za nove pogovore, sta danes sporočili obe strani. Vodja ruske delegacije Medinski je potrdil, da so se dogovorili o nadaljevanju pogajanj, ki bi se lahko zgodila v naslednjih dneh.

17.35 ZDA: V Ukrajini ni beloruskih sil

Po informacijah ameriških obveščevalcev v Ukrajini ali na poti proti Ukrajini ni beloruskih vojaških sil. CNN je sicer pred tem poročal, da ima ukrajinska stran podatke, da se naj bi Belorusija pripravljala na “neposredno sodelovanje v invaziji”.

17.30 Ruske sile okoli 25 kilometrov od centra Kijeva

Napredovanje ruskih sil proti ukrajinski prestolnici še vedno “poteka upočasnjeno”, a so se od včeraj centru Kijeva približali za pet kilometrov, kar pomeni, da so oddaljeni še okoli 25 kilometrov, CNN povzema informacije ameriškega obrambnega uradnika. Zavzetje mesta Harkov še vedno ostaja njihov cilj, je še dejal uradnik.

17.10 Guterres: Spopadi v Ukrajini se morajo nehati

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v nagovoru Generalne skupščine ZN o ruski invaziji Ukrajine dejal, da se morajo spopadi v Ukrajini nehati. O Putinovi odločitvi, da odredi najvišjo stopnjo pripravljenosti ruskih odvračalnih jedrskih sil, pa je dejal, da gre za “zaskrbljujoč razvoj dogodkov” in da “nič ne more upravičiti uporabe jedrskega orožja”. Poudaril je, da je treba spoštovati suverenost Ukrajine.

17.04 Gorenjski zdravstveni domovi ne sprejemajo več kartic Sberbank

Osnovno zdravstvo Gorenjske se je odločilo, da v gorenjskih zdravstvenih domovih ne bo več možno plačevati z bančnimi in kreditnimi karticami ruske banke Sberbank.

16.54 Vlada vzpostavila klicni center za informacije o pomoči Ukrajini

Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je 27. februarja 2022 vzpostavil začasno dežurno telefonsko številko 040 853 421, na kateri zagotavljajo informacije o pomoči, ki jo Slovenija nudi beguncem iz Ukrajine. Odprli so tudi poseben elektronski naslov, namenjen vsej zainterisirani javnosti: [email protected]. Zaradi številnih vprašanj nameravajo v naslednjih dneh vzpostaviti vladni klicni center, kjer bodo za odgovore na voljo strokovnjaki z različnih področij.

16.30 Začelo se je izredno zasedanje Generalne skupščine ZN

Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN je šele 11. izredno zasedanje od leta 1956. Predsednik skupščine Abdula Šahid je pozval vseh 193 narodov, naj “pokažejo moralni pogum in razprave v naslednjih dneh ne izkoriščajo za spodbujanje vojne retorike, temveč za to, da dajo priložnost miru”. Francija je v nedeljo za ponedeljek sklicala tudi izredno zasedanje Varnostnega sveta o humanitarnem položaju v Ukrajini in pripravila predlog resolucije, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Ukrajini.

Protesti pred ZN
REUTERS/Mike Segar

16.26 Francoski predsednik Emmanuel Macron je govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V pogovoru je Macron poudaril, da mednarodna skupnost zahteva končanje agresije proti Ukrajini. “Vladimir Putin je poudaril, da je dogovor mogoč le, če bodo brezpogojno upoštevani legitimni varnostni interesi Rusije, vključno s priznanjem ruske suverenosti nad Krimom, demilitarizacijo in denacifikacijo ukrajinske države ter zagotovitvijo njenega nevtralnega statusa,” pa je v izjavi po telefonskem pogovoru voditeljev zapisal Kremelj.

16.10 V zadnjem obstreljevanju Harkova umrla civilistka, 31 oseb ranjenih 

Mestni svet ukrajinskega Harkova je sporočil, da je v zadnjem obstreljevanju umrla civilistka, še 31 oseb pa je ranjenih (15 vojakov in 16 civilistov).

15.50 Slovenija Ukrajini pošilja puške, čelade in strelivo

Obrambni minister Matej Tonin se je udeležil izrednega zasedanja ministrov za obrambo EU. Dejal je, da Slovenija Ukrajini pošilja puške, čelade in strelivo. O količinah minister ni želel govoriti, je pa pojasnil, da je Slovenija to pomoč že odposlala.

Tonin je dodal, da smo ob krizi v Ukrajini pozorni na Zahodni Balkan: “Slovenija je pripravljena okrepiti prispevek v BiH, tako da bi razbremenili prisotnost držav, ki nosijo večje breme zaradi agresije na Ukrajino.”

15.25 Mednarodni olimpijski komite bi ruskim in beloruskim športnikom prepovedal udeležbo na dogodkih 

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je športnim zvezam z vsega sveta priporočil, naj športnikom iz Rusije in Belorusije prepove udeležbo na tekmovanjih zaradi vojne v Ukrajini. Zapisali so še, da naj v primerih, ko njihove udeležbe ni mogoče preprečiti, preprečijo udeležbo pod imenom Rusija ali Belorusija. “Brez nacionalnih simbolov, barv, zastav in himen,” so dodali.

Izvršni odbor MOK pa je danes “ob upoštevanju izjemno hude kršitve olimpijskega premirja in drugih kršitev olimpijske listine s strani ruske vlade v preteklosti” ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu odvzel zlati olimpijski red, najvišje priznanje s strani MOK.

15.20 Švica se bo pridružila sankcijam EU proti Rusiji

Tradicionalno nevtralna Švica bo zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedla enake sankcije, kot jih je uvedla Evropska unija, je danes sporočil predsednik Ignazio Cassis po odločitvi vlade. “To je velik korak za Švico,” je dejal Cassis na novinarski konferenci, potem ko je Bern več dni okleval, ali naj se pridruži Zahodu pri uvedbi sankcij proti Moskvi zaradi četrtkovega napada na sosednjo Ukrajino. Pri tem je kot razlog navajal svojo nevtralnost.

15.10 Vojaki s Kačjega otoka “živi in zdravi”

Ukrajinska mornarica je sporočila, da so vojaki, ki so branili Kačji otok v Črnem morju, za katere se je sprva mislilo, da so umrli v napadu ruske vojske, živi in zdravi. Ruski državni mediji so prav tako pokazali posnetke, kako so teh 82 ukrajinskih vojakov privedli v pristaniško mesto Sevastopol na polotoku Krim. Ukrajinska vojska zdaj zahteva izpustitev svojih državljanov. Ruske sile so sicer popolnoma uničile vso infrastrukturo na Kačjem otoku.

15.00 Ruski zunanji minister odpovedal udeležbo na Svetu ZN za človekove pravice

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov bi moral v torek osebno nagovoriti Svet ZN za človekove pravice in konferenco o razoroževanju, poleg tega pa naj bi imel tudi novinarsko konferenco, a je udeležbo odpovedal. Kot so sporočili z ruskega predstavništva v Ženevi, je bil v to “prisiljen zaradi prepovedi leta v zračnem prostoru številnih držav EU”.

14.55 Novinarka iz Kijeva Pavlina Vasilenko za N1 Beograd:

Ukrajinska novinarka Pavlina Vasilenko, ki živi v Kijevu, je za N1 Beograd dejala, da od današnjih pogovorov pričakuje, da se bo “Rusija umaknila iz Ukrajine, iz Donbasa in s Krima”. Upa, da bo Putin spoznal, da ima Ukrajina podporo vsega sveta. Kar se tiče situacije v Kijevu, je dejala, da je stanje v njenem delu mesta trenutno mirno in da ljudje izven policijske ure zapustijo domove, da bi kupili hrano. Ponekod zmanjkuje kruha, a sestavin, da si ga spečeš sam, je na voljo dovolj. Dejala je, da so kijevske mestne oblasti dejale, da ni razloga za evakuacijo, a da je 90 odstotkov ljudi iz njenega bloka že zapustilo svoje domove.

14.32 Slovensko zunanje ministrstvo Slovencem v Rusiji in Belorusiji svetuje, naj zapustijo državi

“Slovenskim državljanom, ki se nahajajo na območju Rusije in Belorusije, svetujemo, da zaradi omejitve letalskih povezav in povečanega varnostnega tveganja državi zapustijo,” so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.

14.30 Ruski napadi v Harkovu se nadaljujejo tudi v času pogajanj

14.23 Začasna ustavitev delovanja ameriškega veleposlaništva v Minsku 

Ameriški State Department je ustavil delovanje svojega veleposlaništva v beloruski prestolnici Minsk. Vse zaposlene na veleposlaništvu so evakuirali iz Belorusije, je še sporočil zunanji minister ZDA Anthony J. Blinken. Z ameriškega veleposlaništva v Moskvi pa so dovolili odhod nenujnemu osebju.

13.56 Ukrajinska stran se je obrnila na Romana Abramoviča

V Belorusiji trenutno potekajo pogovori med rusko in ukrajinsko delegacijo. Po poročanju tujih tiskovnih agencij se je ukrajinska stran obrnila na ruskega milijarderja Romana Abramoviča, naj posreduje za mirno rešitev vojne v Ukrajini. To je potrdil tudi njegov tiskovni predstavnik, ki je ob tem dejal, da prosijo za razumevanje, da glede na “velik vložek ne komentirajo položaja niti njegove vloge”.

55-letni Abramovič je eden najbogatejših Rusov, ki naj bi si bil blizu z ruskim predsednikom Putinom. V soboto je sporočil, da neprofitni dobrodelni ustanovi predaja upravljanje nogometnega kluba Chelsea. Še vedno pa ostaja njegov lastnik.

13.48 Vdrli v več ruskih medijskih spletišč

CNN poroča, da so hekerji vdrli v več spletnih strani ruskih medijev, na vsaj treh pa so objavili sporočila, ki nasprotujejo vojni. “Spoštovani državljani. Pozivamo vas, da ustavite to norost in ne pošiljajte svojih sinov ter mož v gotovo smrt. Putin nas sili, da lažemo, in nas spravlja v nevarnost,” piše v sporočilu, napisanem v ruskem jeziku na spletnih straneh Forbes Russia, Fontanka in Takie Dela. “Izolirali so nas od vsega sveta, z nafto in plinom se ne trguje več. V nekaj letih bomo živeli kot v Severni Koreji,” še piše v sporočilu. Podpisana je hekerska skupina Anonymous in skupina, ki pravi, da so “novinarji, ki jim je mar”.

13.40 V Harkovu umrlo več ducat civilistov

V ruskem obstreljevanju mesta Harkov je bilo ubitih več ducat civilistov, še več sto je ranjenih, pravijo ukrajinske oblasti. Visoka komisarka Organizacije Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je dejala, da sta bila ubita vsaj 102 civilista, ranjenih pa 304 oseb. “Bojim se, da so dejanske številke še precej višje,” je še dodala Bachelet.

13.38 Borrell zelo zaskrbljen zaradi beloruskega referenduma

Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je dejal, da ga izid beloruskega referenduma, na katerem so volilci odločili, da ima lahko njihova država jedrsko orožje in rusko vojsko na svojem ozemlju, zelo skrbi. “To pomeni, da bo Rusija postavila jedrsko orožje v Belorusijo, in to je zelo nevarno,” je po poročanju tiskovne agencije AFP dejal Borrell.

13.22 Japonska s sankcijami nad Lukašenka in nad rusko centralno banko

Po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim se je japonski premier Fumio Kišida odločil, da glede na očitno vpletenost Belorusije v agresijo sprejmejo sankcije proti beloruskemu predsedniku Lukašenku, drugim posameznikom in organizacijam. Načrtujejo tudi ukrepe za nadzor izvoza, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V luči ukrajinskega konflikta je Japonska že uvedla določene sankcije proti Rusiji in se med drugim pridružila izključitvi ruskih bank iz bančnega komunikacijskega omrežja SWIFT. “Da bi v mednarodni skupnosti povečali učinkovitost finančnih sankcij proti Rusiji, smo se odločili uvesti tudi sankcije za omejitev transakcij z rusko centralno banko,” je dodal Kišida.

Tokio je Ukrajini obljubil tudi 100 milijonov dolarjev posojil in dodatnih 100 milijonov dolarjev nujne humanitarne pomoči. Prav tako bodo Ukrajincem v državi omogočili podaljšano bivanje, če imajo ti pomisleke glede vrnitve domov.

13.17 Vatikan pripravljen posredovati pri dialogu

Visoki predstavnik Vatikana kardinal Pietro Parolin je dejal, da je Vatikan pripravljen posredovati pri mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo, poroča CNN. Za italijanski časopis Corriere della Sera je izrazil prepričanje, da nikoli ni prepozno za pogajanja. Parolin je še dejal, da Vatikan pozorno spremlja dogajanje v Ukrajini.

Papež Frančišek je v nedeljo pozval k molitvi za mir v Ukrajini.

13.07 Nevladniki pozivajo na Shod za mir

Več slovenskih nevladnih organizacij je za torek popoldne v Ljubljani napovedalo shod v podporo Ukrajini. Kot so sporočili, bo Shod za mir v torek ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani.

“Najostreje obsojamo ruske napade na Ukrajino in izražamo solidarnost z vsemi, ki se te dni bojijo za svoja življenja, so izgubili bližnje in so razseljeni. Prepričani smo, da si ljudje na nobeni strani meje ne želijo vojne. Želijo živeti v miru, drug ob drugem,” so nevladne organizacije zapisale v vabilu na shod.

13.05 Iz Ukrajine doslej zbežalo več kot 500.000 ljudi

Odkar je Rusija pred petimi dnevi začela invazijo, je iz Ukrajine v sosednje države pobegnilo že več kot pol milijona ljudi, je danes na Twitterju sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Več kot polovica naj bi se zatekla na Poljsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Skoraj 85.000 ljudi je prispelo na Madžarsko, več kot 36.000 v Moldavijo, več kot 32.500 v Romunijo, 30.000 na Slovaško in več kot 300 v Belorusijo. Veliko ljudi, po podatkih UNHCR gre za 34.600 oseb, je iz Ukrajine zbežalo tudi v druge evropske države. V Ukrajini je razseljenih več kot 100.000 ljudi, še navaja UNHCR.

12.52 Se bo Švica pridružila sankcijam?

V EU narašča nezadovoljstvo zaradi Švice, ki se doslej ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, pri čemer je kot razlog navajala svojo nevtralnost. Švicarski predsednik Ignazio Cassis je sicer v nedeljo prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici, morda bodo odločitev sprejeli še danes. Neimenovani evropski diplomat v Bruslju je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je nerazumljivo, da se Švica sklicuje na nevtralnost, ko bi morala kaznovati kršitve mednarodnega prava.

Rusija sicer ni pomemben gospodarski partner Švice, so pa švicarske banke pomembne za Ruse. Po podatkih švicarske centralne banke, ki jih navaja dpa, je bilo lani na računih v švicarskih bankah za 15 milijard frankov (14,5 milijarde evrov) ruskega denarja.

Poleg tega v Švici živi nekaj ruskih oligarhov, med njimi prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina Genadij Timčenko, ki imajo v švicarskih podjetjih tudi poslovne interese.

Pritisk na švicarske oblasti medtem narašča tudi doma, piše francoska tiskovna agencija AFP. Konec tedna so v Bernu in drugih mestih potekali množični protesti, na katerih so ljudje izražali solidarnost z Ukrajinci in obenem zahtevali ukrepanje švicarske vlade.

12.42 Kitajska poziva k zadržanosti

Kitajska je pozvala k deeskalaciji konflikta v Ukrajini, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin včeraj dvignil pripravljenost sil za odvračanje z jedrskim orožjem. Obenem je Peking obsodil sankcije zahodnih zaveznic proti Rusiji, saj da te zgolj ovirajo iskanje rešitve konflikta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Vse strani morajo ostati mirne in zadržane ter se izogniti nadaljnjemu stopnjevanju,” je v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Vang Veinbin in dodal, da Kitajska pozorno spremlja spremembe razmer v Ukrajini in podpira vsa prizadevanja za zmanjšanje napetosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kitajska ne podpira enostranske uporabe sankcij, saj te nimajo podlage v mednarodnem pravu in zgolj ovirajo iskanje rešitve konflikta, je opozoril Vang. Kitajska pa bo z Moskvo še naprej vzdrževala normalne trgovinske odnose.

Medtem ko se Peking poskuša držati nevtralnega stališča, pa kitajski državljani v Ukrajini trdijo, da se zaradi stališča Kitajske soočajo z naraščajočo sovražnostjo. Kitajsko veleposlaništvo v Kijevu je v nedeljo opozorilo državljane, naj ne izzivajo domačinov in naj ne razkrivajo svojega državljanstva. V četrtek pa je napovedalo, da bo pripravilo čarterske polete za evakuacijo svojih državljanov, a zaenkrat so razmere prenevarne, da bi to storili.

12.40 Pogovori kljub začetni zadržanosti Zelenskega potekajo v Belorusiji

“Lahko se počutite povsem varni,” je delegacijama ob začetku pogovorov dejal beloruski zunanji minister Vladimir Makej. Pogovori potekajo v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ob belorusko-ukrajinski meji v bližini Černobila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Natančna lokacija zaradi varnostnih razlogov ostaja skrivnost. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer še v nedeljo dopoldne zavračal možnost, da bi se pogajali v Belorusiji. Od tam namreč Rusija napada Ukrajino. Nato je vendarle privolil v pogajanja ob ukrajinsko-beloruski meji.

V ukrajinski delegaciji so vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda David Arahamija, obrambni minister Oleksij Reznikov, predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak in namestnik zunanjega ministra Mikola Točicki.

Rusko delegacijo vodi svetovalec Kremlja Vladimir Medinski, ki je pred pogovori dejal, da si ruska stran želi doseči dogovor s Kijevom.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pred pogovori ni želel razkriti ruskih stališč. Poudaril je, da morajo pogajanja potekati “v tišini”.

12.15 Tonin poziva k humanitarni pomoči

Dolžnost Slovenije je, da Ukrajini zagotovi humanitarno pomoč, je danes poudaril minister za obrambo Matej Tonin. Po njegovih besedah se Slovenija aktivno pripravlja na sprejem ukrajinskih beguncev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zagotovilo 80 nastanitev za morebitne ukrajinske otroke in matere, je dejal. Več v prispevku Prvi begunci iz Ukrajine že v Sloveniji.

12.08 Začetek pogajanj

Po poročanju tujih medijev so se na ukrajinsko-beloruski meji z nekaj zamude vendarle začela mirovna pogajanja. Ukrajina bo po napovedih iz urada predsednika zahtevala takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil. Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je medtem dejal, da želi Rusija doseči dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani.

12.03 Kremelj: Rusija bo uspela ublažiti škodo

Predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je v današnjem pogovoru z novinarji dejal, da bo Rusija prestala sankcije, ki ji jih je zaradi napada na Ukrajino naložil Zahod. “Sankcije Zahoda so ostre, a naša država ima dovoljšen potencial, da lahko ublaži škodo,” je po poročanju BBC dejal Peskov.

Dodal je, da se bo Putin danes sestal s finančnim ministrom in guvernerjem centralne banke.

Ruski rubelj je namreč padel na zgodovinsko najnižjo raven proti dolarju. Izgubil je 25 odstotkov vrednosti.

11.52 Uradne potrditve o začetku pogajanj (še) ni

Delegaciji Ukrajine in Moskve sta danes prispeli na območje ukrajinsko-beloruske meje, kjer naj bi se ob 10. uri začeli tudi pogovori med stranema, a uradne potrditve o tem ni.

11.36 Kasparov o ruski invaziji

Šahovski prvak Gari Kasparov je gostoval na N1 Zagreb, kjer je komentiral rusko invazijo v Ukrajini. O ruskem predsedniku Vladimirju Putinu je povedal, da ima veliko ambicioznejše cilje od zavzetja Ukrajine. Več lahko preberete tukaj.

11.31 Zelenski: EU naj Ukrajino urgentno sprejme v povezavo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je EU v ponedeljek pozval, naj Ukrajino “urgentno” sprejme v povezavo, poroča CNN. “Partnerjem smo hvaležni za njihovo podporo. A naš cilj je biti z vsemi Evropejci,” je povedal v video sporočilu. “Prepričan sem, da si to zaslužimo. Prepričan sem, da je to mogoče,” je še dejal.

Zelenski je še povedal, da se je v nedeljo pogovarjal z voditelji Portugalske, Litve, Francije, Poljske, Belgije, Španije in Velike Britanije. “Podpora naše protivojne koalicije je brezpogojna in brez primere.”

11.24 Na SAZU zgroženi 

Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) zgroženo opazujejo in ostro obsojajo ruski napad na Ukrajino, je danes sporočil predsednik SAZU Peter Štih. Svetovno javnost in prebivalce Slovenije pozivajo, da v medsebojnih odnosih gojijo spoštovanje in solidarnost ter odgovorno prispevajo k miru v svetu.

11.22 Ukrajinsko zahtevo podprlo 29 od 47 članic Sveta ZN za človekove pravice

Svet Združenih narodov za človekove pravice je danes glasoval za nujno razpravo o ruski invaziji na Ukrajino. Razprava bo potekala v četrtek po treh dneh govorov ministrov iz več kot 140 držav, v torek naj bi na zasedanju govoril tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zahtevo Ukrajine za razpravo v Ženevi je podprlo 29 od 47 članic Sveta ZN za človekove pravice, pet jih je glasovalo proti, med njimi Rusija in Kitajska, 13 pa se jih je vzdržalo.

Ukrajinska veleposlanica v Ženevi Jevgenija Filipenko je pred glasovanjem dejanja Rusije označila za napad na širšo mednarodno skupnost. “To ni bil le napad na Ukrajino, ampak na vse države članice ZN, na Združene narode in na načela, za zaščito katerih je bila ta organizacija ustanovljena,” je dejala.

Ruski veleposlanik v Ženevi Genadij Gatilov je medtem zavrnil poziv k razpravi in poudaril, da je Kijev tisti, ki je agresor, in ne Moskva. Ukrajino je obtožil, da poskuša zgolj “odvrniti pozornost mednarodne skupnosti” od svojih napadov na separatistične regije v vzhodni Ukrajini v zadnjih osmih letih, in dodal, da Rusija ni imela druge izbire, kot da ustavi tragedijo.

11.13 Litva: Mednarodno kazensko sodišče naj preišče vojne zločine

Litovska vlada je sporočila, da bo tožilce Mednarodnega kazenskega sodišča zaprosila, naj preiščejo “vojne zločine in zločine proti človečnosti v Ukrajini”. “Novi dokazi prihajajo vsak dan, že zdaj pa imamo dovolj za vložitev pobude,” je po poročanju Guardiana dejala predsednica litovske vlade Ingrida Simonyte.

10.53 Visoka komisarka ZN: Doslej ubitih več kot sto civilistov

Več kot sto civilistov je bilo od začetka ruske invazije ubitih v Ukrajini, več kot 300 pa je bilo ranjenih, je ob začetku zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice povedala Visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet. Izrazila je zaskrbljenost, da je dejansko število žrtev še občutno višje.

Več kot 420 tisoč prebivalcev Ukrajine je pred vojno pobegnilo v druge države, številni so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, a so ostali v Ukrajini, je še povedala Bachelet.

10.21 Zahteve Ukrajine

Ukrajinska delegacija naj bi na mirovnih pogajanjih zahtevala takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil, sporočilo delegacije povzema CNN.

10.09 Janša napovedal shod v podporo Ukrajini

Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju napovedal shod v podporo Ukrajini. Shod naj bi potekal v sredo ob 17. uri v Ljubljani. Lokacija shoda še ni znana, Janša naj bi jo sporočil danes. Več preberite tukaj. 

10.08 MZZ odsvetuje potovanja v Rusijo in Belorusijo

Slovensko zunanje ministrstvo je danes odsvetovalo vsa potovanja v Rusijo in Belorusijo. “Slovenskim državljanom zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino odsvetujemo vsa potovanja na območje Rusije in Belorusije,” je ministrstvo sporočilo na Twitterju. Več preberite tukaj. 

10.00 Ukrajinska delegacija prispela na ukrajinsko-belorusko mejo

Ukrajinska delegacija je prispela na ukrajinsko-belorusko mejo, kjer se bodo v kratkem začela mirovna pogajanja. Delegacijo med drugim sestavljajo obrambni minister, svetovalec predsednika in namestnik zunanjega ministra. Zelenskega na pogajanjih ne bo, poroča CNN.

Prihod ukrajinske delegacije na mirovna pogajanja
Profimedia

9.57 Ukrajina: Navedbe o zavzetju jedrske elektrarne so laž

Ukrajinske oblasti so zanikale navedbe Rusije, da so zavzeli največjo evropsko jedrsko elektrarno Zaporožje. Iz državnega podjetja Energoatom so za tiskovno agencijo Interfax sporočili, da gre za “popolno laž”.

Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je pred tem dejal, da so ruske sile zavzele elektrarno in da nadaljujejo svoje operacije.

9.50 Rusko obrambno ministrstvo: Rusija prevzela nadzor nad ukrajinskim zračnim prostorom

Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je dejal, da so ruske zračne sile prevzele nadzor nad celotnim zračnim prostorom nad Ukrajino, poroča CNN. Navedbe CNN sicer ni mogel potrditi. Ruska vojska je od začetka napada na Ukrajino že navajala neresnične trditve glede svojih vojaških operacij.

9.40 Rusija pozvala civiliste, naj zapustijo Kijev

Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju RT pozvalo civiliste, naj se umaknejo iz Kijeva. V sporočilu za javnost, ki ga povzema RT, so sporočili, da je avtocesta proti mestu Vasilkov, 20 kilometrov jugozahodno od prestolnice, odprta in varna. Zagotovili so, da Rusija targetira samo vojaško infrastrukturo in da civilisti niso v nevarnosti.

9.30 V Belorusiji aretirali 800 protestnikov

Beloruska policija je aretirala vsaj 800 protestnikov, ki so na ulicah izražali nezadovoljstvo z rezultati včerajšnjega referenduma. Na referendumu so volivci s 65 odstotki glasov podprli predlog ustavnih reform, po katerih bo na ozemlju Belorusije lahko nameščeno jedrsko orožje, dovoljena pa bo tudi prisotnost ruske vojske. 67-letnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku so obenem omogočili predsedniški mandat vse do leta 2035, poroča AFP.

9.11 Vodja delegacije: Rusija želi najti rešitev, ki bo v korist obeh držav

Po navedbah vodje ruske delegacije na mirovnih pogajanjih Vladimirja Medinskega se bo konferenca začela ob 12. uri po moskovskem času (ob 10. uri po našem času). Medinski je še dejal, da je Rusija zainteresirana za iskanje rešitve, ki bo v korist obeh strani. Ukrajina je poudarila, da bodo pogovori potekali “brez predpogojev”, in ob tem zagotovila, da ne namerava “kapitulirati”.

9.00 V Kijevu se je iztekla policijska ura

V Kijevu se je iztekla dvodnevna policijska ura, tako so se znova odprle živilske trgovine, v omejenem obsegu pa je stekel tudi javni potniški promet. Mestne oblasti so ljudi pozvale, naj se kljub temu zadržujejo doma. Svetovali so jim, naj dom zapustijo zgolj, če morajo v trgovino ali po zdravila. Policijska ura bo še naprej veljala med 22. in 7. uro.

8.52 Ukrajina: Rusija upočasnila ofenzivo

Generalštab ukrajinske vojske je davi sporočil, da je Rusija upočasnila ofenzivo. “Ruski okupatorji so zmanjšali tempo ofenzive, vendar še vedno skušajo napredovati na določenih območjih,” so zapisali. Rusijo so ob tem obtožili raketnih napadov na stanovanjske zgradbe v mestih Žitomir in Černigov. “Obenem so vsi poskusi ruskih napadalcev, da bi dosegli cilj vojaške operacije, propadli,” so dodali. “Nasprotnik je demoraliziran in trpi hude izgube,” so še zapisali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

8.47 Britansko ministrstvo: Ruske čete 30 kilometrov od Kijeva

Britansko obrambno ministrstvo je v tvitu zapisalo, da večina ruskih vojaških čet ostaja več kot 30 kilometrov severno od Kijeva. Siloviti spopadi se po navedbah ministrstva nadaljujejo okrog Černigova in Harkova, vendar pa naj bi bili obe mesti še vedno pod nadzorom ukrajinskih sil.

8.37 Cene nafte in plina še rastejo

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju krepko dvignile. Dogajanje na naftnem trgu še naprej narekuje napad Rusije na Ukrajino in s tem povezane posledice, tudi v obliki sankcij Zahoda, usmerjenih proti Rusiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rastejo tudi cene plina.

8.33 Prosti pad rublja

Ruski rubelj je ob napovedi ostrih sankcij Zahoda ob nadaljevanju ruskega napada na Ukrajino padel na zgodovinsko najnižjo raven proti dolarju. Izgubil je 30 odstotkov vrednosti. Več preberite tukaj.

8.30 Japonska proti souporabi jedrskega orožja 

Japonski premier Fumio Kišida je dejal, da bi bilo nesprejemljivo, če bi se Tokio z ZDA dogovoril glede souporabe jedrskega orožja. Takšno možnost je označil za nesprejemljivo, poročajo tuji mediji. Japonska je namreč zavezana neširjenju jedrskega orožja, je poudaril. V nedeljo je nekdanji japonski premier Šinzo Abe v televizijskem nastopu dejal, da bi Japonska morala razmisliti o možnosti souporabe jedrskega orožja po vzoru Nata, ki ZDA dovoljuje nameščanje jedrskega orožja v Evropi.

8.10 ZDA pozivajo ameriške državljane, naj zapustijo državo

Ameriško veleposlaništvo v Ukrajini je ameriške državljane pozvalo, naj se z zasebnimi prevoznimi sredstvi umaknejo iz države, če se to zdi varno, poročajo tuji mediji. Ob tem so zapisali, da je varnostna situacija po vsej državi še naprej nepredvidljiva, v številnih mestih pa potekajo spopadi. Opozorili so, da se pogoji lahko poslabšajo brez opozorila. Na veleposlaništvu so priporočili umik na Madžarsko, v Romunijo in na Slovaško, saj je po njihovih navedbah na mejnih prehodih s Poljsko in Moldavijo velika gneča.

7.55 Kosovo poziva Nato k priključitvi v zvezo

Zaradi nevarnosti destabilizacije razmer na Zahodnem Balkanu je kosovski minister za obrambo Armend Mehaj Nato pozval, naj njihovo državo hitro sprejme v zvezo in v državi vzpostavi bazo ameriških sil za “zagotavljanje miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu in širše”. Države, ki še niso priznale neodvisnosti Kosova, je minister prosil, naj to storijo. Več si preberite tukaj. 

7.17 Zahodne države Ukrajini pošiljajo rakete zemlja-zrak

ZDA so prvič doslej odobrile dostavo raket zemlja-zrak tipa stinger ukrajinski vojski. To bo prva dostava omenjenih raket iz ZDA, podobno pa so napovedale že tudi nekatere evropske države. ZDA so dostavo raket stinger odobrile že v petek, v nedeljo pa je novico potrdil neimenovani predstavnik vlade predsednika Josepha Bidna, poročajo ameriški mediji. ZDA sicer še niso dodelale logistike dostave raket.

Pred ZDA je Nemčija napovedala, da bo Ukrajini dostavila 500 raket tipa stinger, nemška tiskovna agencija dpa pa poroča tudi, da je 200 tovrstnih raket Ukrajincem poslala tudi Nizozemska. Baltske države Ukrajini rakete stinger pošiljajo že od januarja, za kar so morale dobiti dovoljenje ZDA.

7.05 Med žrtvami naj bi bilo doslej tudi 14 otrok

Ukrajinsko notranje ministrstvo je od začetka napada na Ukrajino poročalo o 352 smrtnih žrtvah med civilisti, med njimi naj bi bilo 14 otrok. Po podatkih ministrstva je bilo v nedeljo zvečer ranjenih še 1684 ljudi, med njimi je 116 otrok. Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska stran izgubila približno 4500 vojakov in da so bili uničeni številni ruski helikopterji, tanki in druga vojaška vozila. Rusija je priznala, da so med boji v Ukrajini bile smrtne žrtve med ruskimi vojaki, a številke ni navedla.

7.03 Boji tudi drugje po Ukrajini

Na severu Kijeva je ruska vojska ponoči skušala zgraditi pontonski most za prečkanje reke Irpin, je na Facebooku sporočil generalštab ukrajinske vojske. Med drugim je ruska vojska neuspešno skušala zavzeti mesto Irpin tik pred Kijevom, so sporočili. Ruske čete so napredovale iz južnega ukrajinskega mesta Herson proti Mikolajvu, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema dpa.

7.00 Zamuda pri začetku mirovnih pogajanj

Mirovna pogajanja med Moskvo in Kijevom na ukrajinsko-beloruski meji naj bi se začela danes zjutraj, poročajo tuje tiskovne agencije. Po prvotnih načrtih naj bi se sicer začela v nedeljo zvečer, vendar je prišlo do zamude, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Razlog naj bi bile po poročanju ruske tiskovne agencije Tass logistične težave ukrajinske delegacije. “Ne verjamem v rezultat tega srečanja, a poskusimo,” je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

V Belorusiji je vse pripravljeno na mirovna pogajanja, so zapisali pri beloruskem zunanjem ministrstvu.

6.50 Ruska vlada želi evakuirati svoje državljane iz Evrope

Ruska vlada naj bi pripravljala načrt za evakuacijo svojih državljanov iz evropskih držav, potem ko je večina teh zaprla svoj zračni prostor za ruske letalske družbe, poroča RT. Zaradi sankcij bi jih lahko evakuirali prek Turčije, Združenih arabskih emiratov in Egipta, še poroča RT.

6.40 Zelenski v nedeljskem pogovoru z Johnsonom: Naslednjih 24 ur bo ključnih

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je britanskemu premierju Borisu Johnsonu v telefonskem pogovoru v nedeljo dejal, da bo prihodnjih 24 ur ključnih za Ukrajino, je po poročanju britanskih medijev povedal predstavnik britanske vlade.

Johnson naj bi mu zagotovil, da bodo Velika Britanija in njeni zavezniki storili vse, da bo Ukrajina pravočasno dobila pošiljke vojaške opreme.

6.30 Ukrajinski obrambni minister: Ukrajina že zmaguje

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je na Twitterju zapisal, da prestolnice ne bodo predali. “Ukrajina že zmaguje,” je zagotovil. V Kijevu so razmere zelo zaostrene. Po včerajšnjih nasprotujočih si informacijah o tem, kdo nadzoruje mesto, se je izkazalo, da ga ruske sile vendarle niso uspele zavzeti. Po nekajurni tišini so se po poročanju medijev proti jutru ponovno oglasile sirene, ki so opozorile na ponovno nevarnost napadov. Reznikov je še zapisal, da je za Ukrajino “96 ur upora” in “4 dnevi predanosti, poguma in vere”. Dodal je, da je jasno, v katero smer bo šel sovražnik. “Svetujemo mu, da gre domov. Ni še prepozno.”

6.20 Spopadi v Černigovu

V Černigovu so vso noč potekali spopadi, poroča BBC. Kljub temu pa zaenkrat poročajo o samo enemu ranjenemu. Raketa naj bi zadela vrtec in zanetila požar. Poškodovan naj bi bil tudi stanovanjski blok.

6.10 Von der Leyen: Ukrajina pripada EU

Ukrajina pripada Evropski uniji, je evropska komisarka Ursula von der Leyen v nedeljo dejala za Euronews. Dodala je, da si zveza želi, da bi se ji Ukrajina sčasoma pridružila. “Oni pripadajo nam. Želimo si jih zraven,” je dejala von der Leyen.

5.30 Belorusija “bi lahko” poslala svoje čete na pomoč Rusiji

Po nekaterih poročilih naj bi Belorusija poslala svoje čete na pomoč Rusiji pri invaziji na Ukrajino, poroča BBC, ki se sklicuje na Washington Post. Mobilizacija beloruskih čet naj bi se lahko začela že danes. Tudi ukrajinski časnik Kyiv Independent poroča o tem, da bi Belorusija lahko mobilizirala svoje paravojaške čete. Ruska zaveznica Belorusija meji z Ukrajino na severu. V nedeljo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da mu je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko v telefonskem pogovoru zagotovil, da svojih čet ne bo pošiljal v Ukrajino, še poroča BBC.

4.26 Izstrelek zadel stanovanjski blok v Černigovu

Po poročanju ukrajinske državne tiskovne agencije (Ukrinform) je ruski izstrelek zadel stanovanjski blok v Černigovu. Dve nadstropji bloka naj bi zajel požar. O žrtvah zaenkrat ne poročajo.

2.49 Evropska podružnica Sperbank “bo propadla ali verjetno propadla”

Evropska podružnica ruske banke Sberbank “bo propadla ali verjetno propadla”, kot tudi njene izpostave v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi poslabšanja likvidnosti namreč v prihodnje verjetno ne bo mogla pravočasno poplačati svojih dolgov, je sporočila Evropska centralna banka.

Sberbank Europe AG, ki ima sedež v Avstriji, in njeni hčerinski družbi na Hrvaškem in v Sloveniji so “izkusile znatne odlive vlog zaradi vpliva geopolitičnih napetosti na njihov ugled”, so še zapisali v sporočilu, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP. Dvigi so privedli do poslabšanja likvidnosti banke in ni razpoložljivih sredstev, so opozorili pri ECB. Proti ruskim bankam so bile uvedene tudi ostre sankcije zaradi ruskega napada na Ukrajino.

2.10 Belorusi na referendumu podprli spremembo ustave, ki bi omogočila nameščanje jedrskega orožja

Državljani Belorusije so se v nedeljo udeležili referenduma o predlogu sprememb ustave, po katerem bi država lahko prvič po padcu Sovjetske zveze na svojem ozemlju namestila jedrsko orožje, poročajo tuji mediji. Po navedbah beloruske državne volilne komisije, ki jo povzemajo agencije, je več kot 65 odstotkov udeležencev referenduma podprlo takšen predlog. Poteza bi teoretično lahko omogočila Rusiji postavitev jedrskega orožja na belorusko ozemlje, navajajo tuji mediji.

1.35 Kanada bo poslala neubojno opremo

Kanadska vlada je sporočila, da bo Ukrajini poslala neubojno opremo v vrednosti 17,6 milijona evrov. Pošiljka bo po poročanju tujih medijev vsebovala čelade, plinske maske, nočne vizirje in drugo opremo. Kanada je Ukrajini že pred tem poslala pošiljko orožja v vrednosti približno pet milijonov evrov. Kanadska obrambna ministrica Anita Anand je sicer zagotovila, da mobilizacija kanadskih čet “ni na mizi”.

1.09 Napete razmere v Kijevu

Razmere v Kijevu so zelo napete, a ruske sile ga kljub nekaterim drugačnim trditvam niso povsem obkolile, je v nedeljo zvečer zatrdil župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko. Ukrajinska vojska se krčevito upira in ruska stran je utrpela številne žrtve, je Kličko dejal za nemški časnik Bild. Rusi pa naj bi zasedli mesto Berdjansk.

V nedeljo zvečer se je v Kijevu znova sprožil zračni alarm. Ponekod v mestu je prišlo do izmenjave strelov, je sporočil župan Vitalij Kličko. V milijonskem mestu sicer od 17. ure do 7. ure po krajevnem času velja policijska ura. Župan je prebivalce pozval, naj se v mesto odpravijo le ob dovoljenem času, če je to nujno potrebno, na primer v trgovino ali lekarno. Prosil jih je še, naj pomagajo starejšim in samskim.

V ruske roke pa je v nedeljo padlo pristaniško mesto Berdjansk, ki leži na jugovzhodu Ukrajine, je na Facebooku objavil vršilec dolžnosti župana Oleksandr Svidlo. Kot je dodal, so jih ruski vojaki obvestili, da so vse upravne stavbe pod njihovim nadzorom. V Berdjansku, kjer živi okoli 100.000 ljudi, je tudi pomorsko vojaško oporišče, še poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Tudi včeraj smo dogajanje v Ukrajini spremljali iz minute v minuto: Kremelj naj bi širil dezinformacije, da so Kijev obkolile ruske sile.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje