Začela se je vojaška parada v Parizu, na njej sodeluje tudi Slovenska vojska (V ŽIVO)

V Parizu se je ob francoskem državnem prazniku, dnevu Bastilje, s katerim se Francozi spominjajo napada na pariško trdnjavo Bastiljo in začetka revolucije 14. julija 1789, začela vojaška parada.

Prvo veliko obletnico padca Bastilje so obeležili leto kasneje, da bi po revolucionarnem letu 1789 poudarili enotnost francoskega naroda. Za državni praznik je bil 14. julij uradno razglašen leta 1880.

Vojaška parada je sčasoma dobila tudi izrazit politični in diplomatski pomen. Izbor tujih delegacij in vojakov je odražal francoska zavezništva, zgodovinske vezi in zunanjepolitične prednostne naloge. Leta 2007 so tako denimo na paradi sodelovali vojaki iz tedanjih 26 držav članic Evropske unije, leta 2009 pa je bila častna gostja Indija, s čimer je Francija simbolno proslavila vse tesnejše strateško partnerstvo med državama.

Na paradi prvič tudi ukrajinski vojaki

Ta praksa pa se, kot kaže, nadaljuje tudi letos, saj se parade prvič doslej udeležujejo tudi ukrajinski vojaki, s čimer želi Pariz simbolno znova izraziti evropsko podporo Kijevu, pa tudi poslati sporočilo o "močnih oboroženih silah, ki so se sposobne boriti in usklajevati operacije več vojska" ter o "Franciji, ki je sposobna biti vodilna država v koalicijah", zlasti na vzhodnem krilu Evrope nasproti Rusiji, so sporočili v Parizu.

Po navedbah Elizejske palače na paradi sodeluje 6.800 vojakov, število letal in vozil pa bo za 30 odstotkov večje, zaradi česar je to doslej največja vojaška parada ob francoskem državnem prazniku.

Parado je odprlo 500 vojakov iz držav koalicije voljnih, ki sta jo ustanovila Pariz in London, da bi Kijevu zagotovila vojaško podporo in varnostna jamstva. Na paradi, tako kot že nekaj let, z manjšo ceremonialno enoto sodeluje tudi Slovenska vojska.

Po ponedeljkovem srečanju koalicije v Parizu se parade med več deset predsedniki vlad in držav udeležujejo tudi voditelji članic koalicije, med njimi slovenski premier Janez Janša ter hrvaški premier Andrej Plenković.

Zaradi parade izbruhnil spor v hrvaški notranji politiki

Hrvaško povabilo na parado pa je medtem sprožilo razpravo ne le o odnosih med Zagrebom in Parizom, temveč tudi o odnosih med Plenkovićem in hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem.

Spor se je razplamtel, potem ko je hrvaška vlada napovedala, da bo država sodelovala na francoski vojaški paradi. Plenković je vztrajal, da ne gre za vojaško operacijo, za katero bi bilo potrebno soglasje predsednika republike, Milanović pa se je skliceval na ustavo in zakon o hrvaških oboroženih silah, po katerih državo v tujini predstavlja vrhovni poveljnik.

"Andrej Plenković je prejel povabilo, ga pospravil v predal in se o tem z menoj ne pogovarja, pa bi se moral," je po navedbah N1 Srbija dejal Milanović. Ob tem je kot vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil poudaril, da Hrvaška ne bo sodelovala na francoski vojaški paradi.

Kot enega od dveh ključnih razlogov za takšno odločitev je navedel, da Francija lani ni sodelovala na vojaški paradi v Zagrebu, na katero so bile povabljene vse hrvaške zaveznice iz Nata. "Ne samo da niso prišli, niti opravičili se niso," je dejal.

Plenković je nato sporočil, da bo Hrvaška v Pariz poslala policijske enote, "da bodo Hrvaško dostojno predstavljale". "Ne zagovarjamo izolacionistične politike, temveč politiko zanesljivega partnerja," je dejal.

Bastilja kot simbol upora proti absolutistični oblasti

Francija vsako leto 14. julija praznuje državni praznik, dan Bastilje, s katerim obeležuje padec istoimenske pariške trdnjave leta 1789. Ta dogodek velja za enega ključnih mejnikov, ki je naznanil začetek francoske revolucije, piše N1 Srbija.

Bastilja je bila trdnjava in zapor v središču Pariza ter simbol kraljevega absolutizma in samovoljne oblasti. Čeprav je bilo ob njenem zavzetju v njej zaprtih le sedem zapornikov, je imel njen padec izjemen simbolni pomen.

Do upora je prišlo v času globoke politične in gospodarske krize. Francoska družba je bila razdeljena na tri stanove. Največ privilegijev sta uživala duhovščina in plemstvo, medtem ko je davčno breme ter posledice pomanjkanja nosil tretji stan, in sicer meščani, kmetje in revnejši sloji prebivalstva.

Takratno nezadovoljstvo so še poglabljali naraščajoče cene kruha, pomanjkanje hrane in strah, da bo kralj Ludvik XVI. z vojsko zatrl politične spremembe, ki so se že začele.

Parižani so 14. julija 1789 najprej zavzeli Hôtel des Invalides, kjer so prišli do orožja, nato pa se odpravili proti Bastilji v iskanju smodnika in streliva. Po spopadih in predaji garnizije je trdnjava padla, dogodek pa je kmalu postal najmočnejši simbol francoskega upora proti absolutistični oblasti.