ZDA znova napadle Iran, ta trdi, da ima popoln nadzor nad Hormuško ožino

Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je v noči s sobote na nedeljo sporočilo, da so kot neposredni odgovor na "nenehno agresijo" proti trgovskemu ladijskemu prometu napadli več ciljev v Iranu.

"Iranu je bila dana priložnost, da spoštuje sporazum o premirju, vendar se je odločil, da tega ne bo storil, ko so njegove sile izstrelile dron, ki je zadel tanker MT Kiku, ki je plul pod panamsko zastavo," so sporočili.

Pojasnili so, da so napadli okoli deset ciljev v bližini Hormuške ožine, in sicer komunikacijske sisteme, sisteme protizračne obrambe, skladišča dronov ter zmogljivosti za polaganje min.

Trump znova zagrozil Iranu

Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem znova zagrozil Iranu ter ga posvaril, da bodo ZDA še okrepile napade, če bo Teheran nadaljeval napade na ladje. "Morda bo nastopil čas, ko ne bomo več razumni in bomo prisiljeni z vojaško silo zaključiti delo, ki smo ga uspešno začeli. Če se bo to zgodilo, bo Iran prenehal obstajati," je zapisal na svojem omrežju Truth Social.

Iranska revolucionarna garda pa je nato v izjavi, posredovani državnim medijem, sporočila, da je izstrelila rakete in drone na ameriško infrastrukturo v Kuvajtu in Bahrajnu.

Obe državi sta po poročanju BBC potrdili, da sta aktivirali protizračno obrambo.

ZDA so prve napade na Iran od podpisa sporazuma med državama 17. junija, s katerim je bilo vzpostavljeno premirje in so stekla pogajanja za trajni mir, izvedle v petek. Ameriška vojska je navedla, da je tudi v tem primeru ukrepala kot povračilni ukrep za napad na tovorno ladjo z dronom v Hormuški ožini.

Aragči: Hormuška ožina je znova pod iranskim upravljanjem

Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem na tiskovni konferenci v Bagdadu sporočil, da bo Hormuška ožina "v naslednjih 30 dneh ponovno prešla pod iransko upravljanje", ter poudaril, da je ta pomembna vodna pot izključno v rokah Irana.

"Kakršnokoli vmešavanje ali poskus vzpostavitve vzporednih struktur bi še nadalje zapletlo situacijo, ustvarilo dodatne napetosti in zamaknilo ponovno odprtje te strateško pomembne vodne poti," je dejal.

Del dogovora, ki sta ga strani podpisali 17. junija, je sicer tudi odprtje Hormuške ožine. Dogovor določa, da Iran v času 60-dnevnih pogajanj ne sme zaračunavati nobenih pristojbin za prehod ladij.