Pogled stoletja občudovane lepotice skriva usodno bolezen, menijo znanstveniki

Slika "Rojstvo Venere" italijanskega renesančnega mojstra Sandra Botticellija je nedvomno ena najbolj prepoznavnih slik renesanse.

Nastala v 80. letih 15. stoletja, danes visi v galeriji Uffizi v Firencah, poleg umetniške vrednosti pa pozornost mnogih pritegne tudi malce nenavadna upodobitev rimske boginje lepote in ljubezni.

Če Venero natančneje pogledamo v obraz, se zdi, kot da je njeno levo oko malce povešeno, pogled pa ni enako usmerjen. Vsekakor nekaj, česar boginji lepote ne bi pripisali.

Strokovnjaki so se dolgo prepirali, ali je to neskladje Botticelli upodobil namerno ali pa so vzroki ležali v resnični "lepotni napaki" na obrazu ženske, ki jo je slikar uporabil za model.

Stanje, pri katerem očesi nista usklajeno poravnani in ne gledata v isto smer, se strokovno imenuje strabizem, poljudno pa "škiljenje" – pri čemer ni nujno, da je eno od očes (ali obe) obrnjeno navznoter, lahko je tudi navzven, kot je pri Botticellijevi Veneri.

Nekateri strokovnjaki so menili, da je bil strabizem v tistem času nekakšen simbol lepote, ki naj bi obrazu dajal mehkobo, skrivnostnost ali sanjav izraz.

Navsezadnje so Maji škiljenje imeli za zelo privlačno, obstajajo pa indici, da so ga cenili tudi v starem Egiptu.

Skupina raziskovalcev z univerze Queen Mary v Londonu pa meni, da Venerin pogled na slavni sliki izdaja bolezensko stanje mlade ženske, ki je pozirala Botticelliju.

Simonetta Vespucci, kot je bilo njeno ime, je zelo verjetno trpela za možganskim tumorjem, ki je povzročil neskladno poravnanost njenih oči, so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Endocrinology, Diabetes & Metabolism.

Kdo je bila Simonetta Vespucci?

Simonetta Cattaneo Vespucci se je rodila 28. januarja 1453 v Genovi v današnji Italiji.

V tistem času je bila Genova samo ena izmed mnogih mestnih državic na Apeninskem polotoku.

Rodila se je v bogati družini, komaj 16-letna pa se je poročila z Marcom Vespuccijem, članom plemiške družine bankirjev iz Firenc, sicer sorodnika Ameriga Vespuccija, italijansko-španskega raziskovalca in morjeplovca, po katerem je dobila ime Amerika.

Po poroki je kmalu postala ena največjih ljubljenk tedanje florentinske visoke družbe, znana po svoji uglajenosti, izobraženosti – in lepoti.

Humanist in pesnik Poliziano jo je imenoval La Sans Par ("neprimerljiva"), tesno je bila povezana tudi z Lorenzem in Giulianom de’ Medicijem, vplivnima sovladarjema Florentinske republike.

Med njenimi zvestimi občudovalci in prijatelji pa je bil tudi umetnik Sandro Botticelli, ki naj bi jo vsaj petkrat upodobil na svojih najbolj znanih upodobitvah.

Simonetti pa ni bilo usojeno, da bi v svojem statusu lahko dolgo uživala. Umrla je leta 1476 v Firencah, stara komaj 23 let.

Kako cenjena je bila v tedanjih Firencah, kaže podatek, da je njeno truplo bilo javno razstavljeno, oblečeno v belo in z nepokritim obrazom ("vestita e scoperta"), kar je veljalo za veliko čast, namenjeno uglednim renesančnim osebnostim. Pokopali so jo v cerkvi Ognissanti, kjer njeni posmrtni ostanki ležijo še danes.

Kako visoko jo je cenil Botticelli, pa kaže tudi podatek, da je slikar tik pred svojo smrtjo leta 1510 zaprosil, da ga po smrti pokopljejo ob njenih nogah, kot zadnje dejanje predanosti svoji muzi. Željo so mu tudi izpolnili.

Pokopal jo je tumor na hipofizi, menijo znanstveniki

Dolgo časa so domnevali, da je Simonetta umrla zaradi tuberkuloze.

Leta 2019 pa je mednarodna skupina raziskovalcev predlagala drugačno razlago: Simonetta naj bi trpela za adenomom hipofize, benignim tumorjem hipofize, majhne, a pomembne žleze v možganih.

Ista skupina je v zadnjih sedmih letih pregledala dodatne dokumente o njeni prezgodnji smrti, zlasti zapise o simptomih v zadnjih dneh njenega življenja.

In kot so zapisali v nedavni študiji, njeni simptomi in telesne značilnosti po njihovem mnenju kažejo, da je bil tumor hipofize neposredno povezan z njeno smrtjo.

Raziskovalci menijo, da je umrla, ko je povečanje tumorja povzročilo motnjo krvnega obtoka ali krvavitev v hipofizi, stanje, znano kot tumorska apopleksija.

"Pisma med Pierom Vespuccijem in Lorenzem de’ Medicijem o Simonettinih zadnjih dneh opisujejo, kako se je zgrudila med plesom na dvorni prireditvi, nato pa počivala v zatemnjeni sobi, kjer je trpela zaradi hudih glavobolov, halucinacij, bruhanja in visoke vročine," je v izjavi za Popular Science povedala dr. Domiziana Nardelli, avtorica študije in specializantka otorinolaringologije na univerzi Campus Bio-Medico v Rimu.

"Vse to so simptomi hitro rastočega tumorja hipofize."

Dodatni namigi

Dodatni namigi o Simonettinem zdravstvenem stanju naj bi bili skriti tudi v drugih Botticellijevih slikah, na katerih naj bi bila upodobljena.

Na sliki Alegorični portret ženske je upodobljena z izločanjem mleka, čeprav ni rodila nobenega otroka.

"To je zelo nenavaden način upodobitve in menimo, da bi to – skupaj s spremembami obraznih potez – lahko odražalo dejanske telesne simptome adenoma, ki izloča prolaktin (hormon, ki spodbuja nastanek mleka), in rastni hormon," je dodal soavtor raziskave, diabetolog dr. Paolo Pozzilli z londonske univerze Queen Mary.

"To možno diagnozo smo preverili z algoritmom za prepoznavanje obrazov, ki temelji na predhodno naučenem modelu globokega učenja, in ga uporabili na petih Simonettinih portretih."

Pozzillijeva naslednja znanstvena objava se bo osredotočila prav na neskladno poravnavo njenih oči in naj bi ponudila še dodatne namige o tej skrivnostni smrti iz obdobja renesanse, piše Popular Science.