Oreh, kot mogočno in trdoživo drevo že od nekdaj kraljuje na slovenskem podeželju, najpogosteje ga srečamo v severovzhodnem delu naše dežele. Že naši predniki so to drevo cenili zaradi simbolike in številnih pozitivnih učinkov tako za človeka, kot tudi naravo. Poleg bogate sence to dolgoživo drevo odganja mrčes in daje zavetje pticam in vevericam. Les oreha je izjemno vzdržljiv, pohištvo, izdelano iz njega, pa praktično neuničljivo.
Med lupinastimi sadnimi vrstami je v Sloveniji tudi danes oreh najbolj priljubljena sadika tako na vrtu, kot tudi v intenzivnih nasadih. Zadnji podatki kažejo, da oreh zavzema približno 11 % vseh površin intenzivnih sadovnjakov.
Pri nas gojimo navadni ali evropski oreh (Juglans regia L.), ki je mogočno listopadno drevo, z ovalno ali široko krošnjo, sestavljenimi listi ter globokim in razvejanim koreninskim sistemom. Plodovi so sestavljeni iz zelene lupine, pod katero je olesenela luščina. Užitni del ploda je jedrce, sestavljeno iz dveh polovičk.
Pri sajenju oreha pazimo, da so tla zračna in dovolj odcedna, da ne pride do dolgotrajnega zastajanja padavinske vode. Najboljša so srednje težka, ilovnato-peščena tla nevtralne reakcije, bogata s humusom in kalijem. V manjših vrtovih priporočamo sajenje orehov z lateralnim tipom rodnosti, ki dosegajo nekoliko nižjo rast kot oreh s terminalnim tipom.
Ker se oreh redko opraši z lastnim cvetnim prahom zaradi časovnega neskladja moških in ženskih cvetov (samoneoplodnost), posadimo več sort, da zagotovimo dobro medsebojno oprašitev.
V Vrtnih centrih Naia, priporočamo sajenje sort, ki brstijo konec aprila oziroma še kasneje, da se izognemo poznim spomladanskim pozebam. To so sorte: Franquette, Fernor, Elit, Novosadski pozni in Šampion.
V smislu namenskosti priporočamo za intenzivne nasade sajenje sorte Franquette, saj ta sorta zavzame več prostora, v manjših vrtovih pa priporočamo sorto Fernor.
Drevo oreha je zelo priljubljeno tudi zaradi vsestranske koristnosti orehovih jedrc. Vsebujejo namreč številne antioksidante, minerale, vitamine, amino-kisline, beljakovine, nenasičene maščobne kisline in vlaknine. Raziskave v ZDA in Evropi so pokazale, da uživanje orehov pripomore k znižanju krvnega tlaka in holesterola v krvi, izboljšuje prožnost žil in zmanjšuje možnost nastanka krvnih strdkov. Pri rednem uživanju so blagodejni učinki še večji: zavira razvoj bolezni srca in ožilja, preprečuje raka na prostati in pljučih, zmanjšuje tveganje za nastanek alzheimerjeve bolezni, pomaga vzdrževati telesno težo in preprečuje debelost.
Oreh se uporablja tudi za proizvodnjo zdravil in kozmetičnih sredstev. Orehovi listi so bogati s čreslovinami in drugimi koristnimi snovmi, tudi protibakterijskimi. Pripravki iz orehovih listov se uporabljajo pri težavah s kožo. Orehovi zdravilni napitki so zelo krepčilni. Čaj iz orehovih listov pomaga pri slabokrvnosti, rahitičnosti, diabetesu. Orehov liker iz orehovih lupin ima poseben okus. Orehovo listje lajša bolečine pri bolečih sklepih, odpravlja grintavost in pomaga pri vnetju hemoroidov.
Izjemno cenjeno je naravno, hladno stisnjeno orehovo olje, na razpolago je trgovini BeLocaL in v spletni trgovini, kjer najdete tudi čajno mešanico, ki vsebuje koristne orehove liste.
Orehovo olje vsebuje visok delež koristnih nenasičenih maščobnih kislin omega-6 in omega-3, in sicer v razmerju približno 3:1, kar ga uvršča med olja z najvišjim deležem omega-3 maščobnih kislin. Orehovo olje naj bi delovalo varovalno proti boleznim srca in žilja, saj znižuje holesterol, krvni tlak, zmanjšuje žilna vnetja, priporočajo ga tudi za boljšo plodnost ter nosečnicam in doječim materam.
V Vrtnih centrih Naia in v spletni trgovini vam nudijo bogat izbor kvalitetnih sadik oreha, sadike dostavljajo po vsej Sloveniji, svetujejo vam pri izbiri sorte, ter pomagajo z nasveti, kako posaditi in vzgajati sadiko.
Izjemno zanimiv je tudi podatek, da vsem pridelovalcem, ki bi želeli posaditi večje količine sadik oreha, podjetje Fajn tim d.o.o. ponuja stalen odkup plodov orehovih jedrc.
Več o ponudbi sadik najdete na spletni strani www.fajntim.si
Več o ponudbi bio, eko in lokalnih izdelkov pa v spletni trgovini www.belocal.si
