N1 SOOČENJE: Epidemija, kultura, pravica do splava, podnebne spremembe …

N1 volilna soočenja 19. Apr. 202218:00 > 20. Apr. 2022 09:071 komentar
Delite:

V studiu N1 so tokrat mnenja soočili predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon, predsednik stranke Konkretno Zdravko Počivalšek (lista Povežimo Slovenijo), predsednik Liste Marjana Šarca Marjan Šarec in Jožef Horvat iz Nove Slovenije. Voditelj Miha Orešnik jih je izprašal o epidemiji, podnebnih spremembah, pravici do splava, vrednotah in kulturi – pomembnih temah, ki so bile v tej kampanji skoraj spregledane.

Deset dni pred volitvami so maske prenehale biti obvezne. Prof. Roman Jerala s Kemijskega inštituta je ob tem v Odmevih opozoril: “Zelo verjetno, da bodo nove različice bolj kužne od prejšnjih. Ne vemo pa, ali bodo tudi bolj nevarne. Nedvomno je treba zelo spremljati in se pripraviti na jesen.” To, kako bo politika upravljala z epidemijo, lahko sklepamo tudi iz njenih preteklih dejanj, zato smo koalicijska predstavnika vprašali, ali bodo v prihodnosti ravnali drugače, saj kot izhaja iz zapisnikov svetovalne skupine, trenutna vlada večkrat ni upoštevala mnenja stroke glede ukrepov.

“To preprosto ne drži. Vse odločitve, ki jih je vlada sprejemala, so bile sprejete po temeljiti diskusiji na eni strani stroke, na drugi uporabnikov in na sredini vlada, ki je odločitve sprejemala na način, da bomo najbolj korektno in konkretno dosegali borbo proti temu, da se covid ne bi širil. Na vseh sestankih je bila stroka prisotna,” je na to odvrnil Zdravko Počivalšek.

Član stranke NSi, ki je del trenutne vlade, Jožef Horvat, je dejal, da se je najmanj dvakrat pogovarjal s člani svetovalne skupine, ki da so vsi zatrdili, da vlada njihove nasvete implementira v odloke in spoštuje. “Ko je imela vlada 13. marca 2020 prvo nočno sejo, je vlada zasedala z zaščitnimi maskami. Marsikdo se je temu posmehoval.” Voditelj Miha Orešnik ga je opomnil, da je tedaj predsednik NSi Matej Tonin dejal, da so na prvi vladni seji maske nadeli samo za fototermin, nato pa so jih sneli. “Tega ne vem,” je odgovoril Horvat. “Tudi če samo za fototermin, je bilo pa zelo močno sporočilo, da gre za zelo resno zadevo. Virusa SARS-CoV-2 nihče takrat ni poznal in še zdaj je podobno, ne vemo, kaj nas čaka v jeseni. Mi apeliramo na osebno odgovornost.”

Tanja Fajon (Socialni demokrati) bi se pri vodenju epidemije zgledovala po predsednicah Finske in Nove Zelandije in prejšnji nemški kanclerki, ki so “pomirjujoče, z empatijo do ljudi povedale, da je situacija težka, da potrebujemo vašo pomoč, upoštevale stroko, ampak dale tudi ljudem poziv: sodelujmo skupaj, da premagamo to bolezen.” Povedala je tudi svojo izkušnjo, ki jo ima kot bolnica s krvnim rakom. “Nam je hematolog poslal sporočilo, naj gremo ven, v naravo, dihajte zrak, bodite v gozdu, to je največ, kar lahko naredite za zdravje.” Pravi, da je to storila, poslušala nasvet stroke. “To sem pogrešala pri vodenju epidemije, ko je šla vlada mimo stroke.” Po njenem mnenju so zaradi tega ljudje izgubili zaupanje in zato niso upoštevali niti tistih ukrepov, ki so bili dobri.

Kdo je nasprotoval nošenju mask?

V času, ko so mnogi starši že tako protestirali proti maskam v šolah, je SD pozival za šolo brez mask, pri čemer, kot je opozoril voditelj, so maske v zaprtih prostorih dokazano eden učinkovitejših ukrepov in je zato v času, ko so mnogi starši že tako protestirali proti maskam v šolah, podpihovati proti maskam, namesto da bi se zavzemali za odprte šole, a z maskami, neodgovorno. Ni namreč res, da covid za otroke ne predstavlja nevarnosti, Slovenija je bila po številu primerov večorganskega vnetnega sindroma, ki je posledica covida, glede na število prebivalcev celo v svetovnem vrhu.

Se Fajon torej čuti soodgovorno? “To ne drži, da smo pozivali k nenošenju mask. Opozorili smo na nesmisle, ki se pojavljajo. Ne pozabite, da smo v Sloveniji imeli najdlje zaprte šole. Otroci niso bili toliko žrtve covida; niso obolevali, da bi s hudimi posledicami, kot da so bili veliki prenašalci za starejše ali za ranljive ljudi. Zdaj pa čisto iskreno: Ko imaš otroka, ki ga imaš v telovadnici, majhnega, prvi, drugi, tretji, četrti razred. Težko si je predstavljati disciplino nošenja mask leto, dve in dolgo zaprte tudi šole.”

Marjan Šarec (LMŠ) pravi, da ne vemo, kaj nas čaka jeseni, da pa bo treba reorganizirati strokovno svetovalno skupino, “ker so ti ljudje, ne sicer vsi, izgubili kredibilnost. Tudi direktor NIJZ (Milan Krek, op. p.) še danes ne nosi maske, kot je treba, pa smo ga na to opozarjali večkrat. Jaz sem ga osebno opozoril, naj za božjo voljo, nosi masko, kot je treba, če želi, da jo bodo drugi tudi. Drugi ukrep je, da mora nova vlada graditi zaupanje.”

Glede mask je Horvat opozoril na to, da so “nekateri poslanci metali maske z obraza.” Ob tem ga je voditelj opomnil, da podobno maske ni nosil minister te vlade Aleš Hojs, ki je tudi jedel arašide sredi interpelacijske seje. “Kar se mask tiče. Gospod Hojs, ko je prišel za govornico, je vprašal, ali mora imeti masko gor. Tistih par sekund je kritično, je res, da maske ni imel. Bolj kritično pa je to, da izvoljeni poslanec ljudstva vrže masko z obraza in to ljudje gledajo,” je poudaril predstavnik Nove Slovenije Horvat in dodal, “da obžalujejo, da so bili kakšni sklepi vlade objavljeni slovenski javnosti ponoči, ob enajstih zvečer ali opolnoči,” vendar da “boljše opolnoči, kot pa en dan pozneje, če razumemo, da se virus širi eksponentno.”

Horvat je imel glede “metanja mask z obraza” v mislih ravnanje poslanca LMŠ Janija Möderndorferja, kar je komentiral predsednik LMŠ Šarec. “Takrat je to naredil. Naredil je to on osebno, nismo mi kot stranka nikoli pozivali, da je treba maske dol dati. Vedno smo spoštovali vse ukrepe. Vedno smo tudi s svojim zgledom se trudili, da smo ravnali tako, da nismo nikakor vnašali še dodatnega dvoma, ker je bila že vlada sama dovolj zmedena pri vseh ukrepih. Gospod Möderndorfer pa je, mislim, takrat skušal demonstrativno pokazati, da ukrepi niso domišljeni, da niso dorečeni in da se predolgo čaka na na njih.” Voditelj Miha Orešnik mu je na to odgovoril, da je njihov poslanec “rekel, da on tega ne bo več nosil,” Šarec pa je odgovoril, da “ampak potem je spet nosil”.

Podnebne spremembe

Pomembna tema so tudi podnebne spremembe in ukrepi, ki jih bodo sprejel stranke, da bi jih omejile in ublažile. Predsednica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon pravi, da je promet velik onesnaževalec, tudi s fosilnimi gorivi in da lahko pri prometu “zelo veliko naredimo”. “Slovenke in Slovenci imamo izjemno veliko svojih osebnih vozil. Zagotavljati trajnostno mobilnost: to pomeni na eni strani krepiti javni potniški promet, primestni, mestni, tudi železnice, prehod s tovornim prometom na železnice s cest,” je povedala.

“Sonce, veter, voda,” pa kot vire energije, na katerih moramo graditi prihodnost, poudarja Zdravko Počivalšek. “Vendar to je dolgoročno. Kratkoročno moramo realizirati zaprtje TEŠ 6.” Pravi, da je leto 2033 ključni trenutek, “do takrat moramo najti zamenjavo za ta vir energije, da bomo lahko postali do 2050 ogljično nevtralni.” Povedal je še, da brez drugega bloka nuklearke ne bomo rešili problema. “Jedrska energija ni del problema, ampak del rešitve.”

Tako Počivalšek kot Horvat kot ključnega vidita skladen regionalni razvoj. “Zakaj se mora toliko ljudi voziti v Ljubljano?” se je vprašal Horvat. Glede termoelektrarne pa je dejal: “Ni šans, da bi TEŠ 6 zaprli do leta 2030. Teš 6 bomo zaprli žal šele, ko bomo imeli jedrsko alternativo.” Obljube o predčasnem zaprtju so populistične, je še dejal.

Marjan Šarec je povedal, da v LMŠ niso za širitev mestnih vpadnic. “Bolj stavimo na razvoj železniškega prometa in nasploh javnega prometa,” je dejal in razložil, da se ljudje zdaj ne vozijo z javnim prometom tudi zato, “ker ni ugoden, je časovno potraten, vozila so stara.” Zavzel se je za posodobitev železniške infrastrukture. Pri energetiki Šarec pravi, da je treba TEŠ 6 zapreti. Ampak do kdaj? “Takrat, ko bo možno,” odgovarja Šarec. “TEŠ 6 ne moremo kar zapreti, če nimamo alternative.” Treba se je tudi pogovoriti, ali potrebujemo drugi blok NEK ali več manjših reaktorjev po vzoru Francije.

Afere strankarskih kandidatov

Predstavnika Nove Slovenije Horvata je voditelj vprašal, ali se mu je že kdaj zgodilo, da je pozabil plačati račun v hotelu po koncu oddiha (šlo je za ministra za kmetijstvo, kandidata za poslanca NSi, Jožeta Podgorška) oziroma kaj bi si mislili o človeku, ki ne bi plačal računa v višini 800 evrov, če ne bi šlo za člana njegove stranke?

“Do vsakega sem enako kritičen, ki pozabi plačati račun, tukaj pa strankarske barve res nimajo zveze,” je odgovoril Jožef Horvat. “Gre za moralno obvezo, moralo, integriteto posameznega človeka, in ta vprašanja so za gospoda ministra, kar se mene tiče, hvala bogu, se mi do sedaj nikoli ni zgodilo, da kakšnega računa ne bi plačal, celo, če smo že pri hotelu, vnaprej plačam, da potem imam 5 ali 10-procentni popust.”

Marjan Šarec (LMŠ) bo v teh dneh zaslišan na policiji zaradi zaposlitve svoje nekdanje sodelavke Nataše H. na Sovi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ga je ovadila, ker naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja. “Verjetno se vsi strinjamo, da znanci, kolegice, sodelavke predsednikov vlad nimajo kaj dobivati služb v varnostno-obveščevalni agenciji v času, ko so ti na oblasti?” je Šarca vprašal voditelj.

“Mislim, da je bil postopek izpeljan korektno, tudi inšpektorat je svoje povedal, ovadba Knovsa je zagotovo ovadba poslancev SDS-a,” je odgovoril Šarec in dodal, da bi v Knovsu morala imeti opozicija večino, pa je nima, “zato so tudi to uspeli sproducirati.” Dodal je, da “če sem jaz kriv tega dejanja, ki mi ga očitajo, in si zato zaslužim tudi zapor, potem si pa Janez Janša zasluži dvakratni dosmrtni zapor glede na vse, čemu smo bili priča.”

Šarec pravi, da “ni bilo nobenega vplivanja in inšpektorat je svoje povedal, postopek je bil izpeljan korektno, ne nazadnje pa, če je s to osebo kaj narobe in če ni bilo vse pravilno, ne vem, zakaj je niso potem vrgli iz službe, če je vse tako narobe.”

Pravica do splava

V času pred volitvami smo predstavnikom strank postavili vrsto vprašanj, med njimi je bilo tudi, kaj je pravica do splava. Izmed vseh sodelujočih je bil Jožef Horvat iz NSi edini, ki ni nedvoumno dejal, da je to nedotakljiva pravica vseh žensk.

Fajon je povedala, da je “vsekakor velika zagovornica pravice do splava in do vsega, kar je s tem povezano, da ženska lahko sama odloča o svojem telesu.” Dodala je, da jo skrbi, “da nekatere države delajo korake nazaj, ampak pravica do splava absolutno mora ostati temeljna pravica in da ženska lahko sama odloča o sebi in svojem telesu.”

Marjan Šarec stranko NSi oziroma njena stališča do splava ocenjuje kot “srednjeveško in farizejsko”. Zdravko Počivalšek pa je dejal, da so “v gibanju Povežimo Slovenijo na nekaterih točkah različnih pogledov, in to je ena od takih točk,” vendar on sam “kot liberalec, kot predsednik stranke Konkretno znotraj gibanja Povežimo Slovenijo pa to pravico do splava zagovarja.”

Na N1 smo po objavi odgovorov o splavu dobili veliko odzivov žensk, ki niso mogle verjeti, da lahko tako govori neka stranka v 21. stoletju. “Videli smo, kaj se dogaja na Poljskem, kjer ženske zaradi de facto prepovedi splava umirajo, najbrž si tega ne želite, gospod Horvat,” je predstavnika NSi izzval voditelj Orešnik. “Ne, ne želim si, sem krščanski demokrat in ponavljam, besedice splav ni zapisane v slovenski ustavi.

Dotaknili so se tudi tvita državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča, ko je v ksenofobnem izpadu znano humanitarko Failo Pašić označil za radikalno islamistko. Zdravko Počivalšek je zadevo nedavno komentiral na Planet TV z besedami, da “ima vsak pravico povedati tisto, kar misli (Žan Mahnič, op. p.)”, da pa pričakuje “spoštovanje slovenskega načina življenja in naše kulture, za vse, ki pridejo k nam.”

“O čem vi govorite, ko poudarjate naš način življenja? To je običajno nacionalistična retorika, ki smo jo vajeni iz nacionalističnih strank,” je Počivalška izzval voditelj. “Ne, ni,” odgovarja Počivalšek. “Morda nisem dovolj natančno povedal, da samo tako izražanje o drugih obsojam, na prvem mestu, če govorimo o vsebini tega tvita. Na drugem mestu pa, ko govorim o tem, da pričakujem, da bodo tisti, ki pridejo živet v Slovenijo, v osnovi pa le spoštovali naš način življenja in se njemu tudi prilagodili, tukaj ne gre za noben nacionalizem, če nekdo pride v Slovenijo, verjamem, da mora sprejeti tiste osnovne naše kulturne vrednote ob spoštovanju njegovih verskih, nacionalnih ali kakršnih koli drugih prepričanj. Ne moremo se mi prilagajati tistim, ki pridejo, ampak tisti, ki pridejo k nam, se morajo prilagoditi nam. Ampak v nobenem primeru ne gre tu za neke ekstremne zahteve po tem, kaj morajo narediti. Pusti druge, da živijo tako, kot je, ampak spoštuj nas, ki smo tukaj.”

Je to nacionalizem, je voditelj vprašal Fajon. “To izjavo in ta tvit sem obsodila enako, kot sem se zgrozila, ko je predsednik državnega sveta Kovšca rekel, da bi z veseljem vse bele moške na meji z Ukrajino vrnil nazaj v Ukrajino. To so izjave nevredne politika, zato smo lahko danes nestrpni ali pa netolerantni v družbi, tu se moramo politiki zavedati naše odgovornosti.”

O kulturi

Tema soočenja je bila tudi kulturna politika. “240 milijonov ali koliko je sedaj proračun za kulturo, kar je res kar precejšnja številka, pa vendar, kam gre ta denar, je drugo vprašanje,” je dejal Marjan Šarec. “Imamo ogromne probleme samozaposlenih v kulturi, opraviti je treba revizijo podeljevanja statusov, rumeni jopiči ne morejo biti društvo s statusom v javnem interesu. To je treba revidirati,” je prepričan. Dodal je, da je treba tudi spremeniti predpise, da minister sam ne more odločati, komu se podeljujejo sredstva in komu ne,” ter da mora to početi komisija.

Jožef Horvat, NSi, ocenjuje, da bo treba ministrstvo za kulturo reorganizirati. “Ustanovili bomo področne agencije za gledališče, glasbeno dejavnost in tako naprej. Ker je kultura tako pomembna zadeva za naš narod, za našo državo, da je ne more kar minister z neko ožjo ekipo obvladovati, tukaj nas čakajo pomembni koraki tudi v smeri pluralnosti medijev.” Povedal je še, da bi v njegovi stranki “prepustili več svobode državljanom, ki bi namenili do tri odstotke dohodnine recimo za posamezne medije.”

Zdravko Počivalšek, Konkretno, pravi, da je “situacija znotraj kulture različna na različnih področjih, na nekaterih je potrebno izrazito povečati sredstva. Povedal je še, da v Povežimo Slovenijo zagovarjajo ukrep, “ki ga je takoj možno realizirati, da so javna sredstva Republike Slovenije namenjena samo za slovenske avtorje. Mislim, da to ni nacionalizem.”

Tanja Fajon pa pravi, da je treba področje samozaposlenih v kulturi sistemsko urediti. “Mi smo v stranki zelo resno vzeli, ker smo imeli tudi dva bivša ministra za kulturo nedolgo nazaj, področje samozaposlenih v kulturi, smo se sestajali celo leto, s samozaposlenimi, z Asociacijo, s kolegi, tudi nevladniki,” je dejala in kot nesprejemljivo omenila ravnanje predsednika vlade, ki je objavil črni seznam nevladnih organizacij v Sloveniji. “Tudi marsikatera sredstva so bila nevladnemu sektorju odrezana, in to uglednih.”

Podkast: Soočenje lahko tudi gledate

Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar