Tuji mediji: slovenska predsednica postala nekdanja odvetnica Melanie Trump

Slovenija 14. Nov 202207:17
Nataša Pirc Musar tuji mediji
Foto: POSNETEK ZASLONA: BBC, POLITICO

O zmagi Nataše Pirc Musar na nedeljskih predsedniških volitvah poročajo tudi tuji mediji. Tako Politico kot Bloomberg sta med drugim zapisala, da je Slovenija za novo predsednico države izbrala nekdanjo odvetnico Melanie Trump.

V nedeljo je potekal drugi krog predsedniških volitev, na katerih je slavila Nataša Pirc Musar, ki je prejela 54 odstotkov glasov, njen protikandidat Anže Logar pa 46 odstotkov glasov. Slovenija je tako dobila prvo predsednico. O zgodovinskem uspehu Pirc Musar pa poročajo tudi tuji mediji.

Bruseljski portal Politiko je novico pospremil z naslovom Slovenija za predsednico izvolila nekdanjo odvetnico Melanie Trump. Politico sicer poudarja, da bo Pirc Musar prva predsednica po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Ob enem dodaja, da njena zmaga pomeni nadaljnjo krepitev liberalnega bloka po zmagi leve sredine na parlamentarnih volitvah aprila. Sodelovanje z nekdanjo prvo damo ZDA so v naslovu izpostavili tudi v ameriškem Bloombergu.

Britanski BBC piše, da je Slovenija za prvo predsednico izvolila nekdanjo novinarko in odvetnico, ki je leta 2016 zastopala Melanio Trump v tožbi proti reviji Suzy. Dodaja, da je na volitvah nastopila kot neodvisna kandidatka s podporo levosredinske vlade. Porazila je nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki ga BBC označuje za veterana konservativne politike. BBC sicer izpostavlja, da je vloga slovenskega predsednika države bolj ceremonialne narave, a da bo Pirc Musar postala vrhovna poveljnica slovenske vojske, kot predsednica pa bo lahko predlagala tudi najvišje uradnike, vključno z guvernerjem centralne banke.

O zmagi Pirc Musar poročajo tudi avstrijski časniki. Kurier navaja, da je šlo v luči izvolitve prve predsednice v državi za zgodovinske volitve, Pirc Musar pa opisuje kot liberalno odvetnico. Tako kot tudi Krone Zeitung piše, da je kandidaturi njenega tekmeca Logarja, ki sicer velja za zmernega politika, škodoval njegov tesen odnos z Janezom Janšo. Die Presse in drugi mediji izpostavljajo, da uradno ne pripada nobeni stranki, v drugem krogu pa jo je podprla levo-liberalna vlada. Kleine Zeitung med drugim navaja še, da nova predsednica vozi Rolls-Royca, njen soprog pa da je kot vlagatelj zaslužil milijone.

“Uveljavljena odvetnica, nekdanja novinarka in politična liberalka”

Italijanski nacionalni medij Rai na spletni strani piše, da je Pirc Musar dobila glasove celotnega liberalno-progresivnega volilnega telesa in potrdila tridesetletno tradicijo levosredinskih predsednikov. Dodaja, da je premagala konservativnega kandidata Logarja, za kampanjo katerega so bili značilni zmerni toni, s katerimi se je po pisanju RaiNews oddaljil od voditelja desnice Janeza Janše, a ga večina volilnega telesa še vedno vidi preblizu nekdanjemu premierju, ki mu mnogi očitajo iliberalne metode vladanja in prezir do medijev.

Tudi La Repubblica piše o zmagi odvetnice, specializirane za človekove pravice, ki je v Sloveniji zagovarjala tudi interese nekdanje prve dame ZDA Melanie Trump. Prav tako izpostavlja podporo leve sredine, njenega nasprotnika pa označujejo za veterana konservativne politike. Na Hrvaškem je politični komentator časnika Večernji list Denis Romac izpostavil, da je Pirc Musar uveljavljena odvetnica, nekdanja novinarka in prepričana liberalka, ki zagovarja uveljavitev arbitražne razsodbe. V javnosti si je po njegovih besedah zgradila profil odločne branilke ustavnih vrednot, tudi v času Janševe vlade, ko so bile te vrednote najbolj na udaru.

N1 SOOČENJE med Logarjem in Pirc Musar
Aljaž Uršej/N1

Kot edini šibki točki kampanje navaja njenega moža Aleša Musarja, ki ga povezujejo s tajkunom Darkom Horvatom, ter dejstvo, da je kot odvetnica zastopala “elitne” stranke, med katerimi je bila tudi nekdanja ameriška prva dama Melania Trump. Te obtožbe ji niso resneje škodovale, ker so se volitve spremenile v glasovanje “proti kontroverznemu Janši in njegovi radikalno-populistični SDS”, je dodal Romac.

Hrvaška nacionalna televizija HRT je ob novici o zmagi Pirc Musar spomnila na njeno podporo vstopu Hrvaške v schengensko območje, pri časniku Jutarnji list pa so izpostavili, da je zmagala kandidatka, ki je znana po boju za človekove pravice, zlasti pravice žensk in LGBTQI+ skupnosti. Podobno so zapisali tudi pri srbskem portalu televizije N1, kjer so Pirc Musar označili za neodvisno političarko sredine ter odvetnico in zaščitnico človekovih pravic, sarajevski časnik Oslobođenje pa je zapisal, da gre za kandidatko, ki so jo podprli nekdanja predsednika države Milan Kučan in Danilo Türk, najbolj pa mož Aleš Musar, “eden od najbogatejših Slovencev”. Pri sarajevskem časniku Dnevni avaz so medtem izpostavili predvsem njeno ugledno novinarsko kariero in njene funkcije v Europolu.

Ne pričakujejo sprememb v odnosih s sosednjimi državami

Novinarji tujih medijev, ki so nedeljske predsedniške volitve spremljali v uradnem medijskem središču na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, po izvolitvi Nataše Pirc Musar za novo predsednico države sicer ne pričakujejo sprememb v odnosih med Slovenijo in sosednjimi državami. Mandat predsednika Boruta Pahorja pa povečini ocenjujejo pozitivno.

Po mnenju novinarja italijanske radiotelevizije RAI v Trstu Andreja Černica se odnosi med Italijo in Slovenijo po slovenskih predsedniških volitvah ne bodo spremenili, za kar gre zasluga tudi močnim odnosom, ki sta jih v zadnjih letih stkala italijanski predsednik Sergio Mattarella in slovenski predsednik Pahor. Nova slovenska predsednica bo tudi zato imela lažje delo pri vzpostavljanju stikov z italijansko predsedniško palačo Kvirinalom, dokler bo Mattarella predsednik sosednje države, Mattarella dobro pozna tudi problematiko slovenske narodne manjšine v Italiji in Slovenijo, ugotavlja Černic.

Kot pozitiven sogovornik ocenjuje tudi Pahorjev mandat v odnosu do slovenske manjšine v Italiji. Med vidnejšimi Pahorjevimi dosežki med drugim izpostavlja stisk rok dveh predsednikov pred spomenikoma na Bazovici in vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. S tem se je zaključil proces, ki se je med državama razvijal več kot desetletje, natančneje od leta 2010, ko je v Narodnem domu v Trstu prišlo do zgodovinskega srečanja predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipovića. “Pahor se je predstavljal kot predsednik, ki stavi na povezovanje ljudi. To je počenjal tudi na mednarodni ravni, torej v Trstu in v Celovcu,” je poudaril.

Kar zadeva odnose z novo italijansko desnosredinsko vlado pa bo treba videti, kako se bodo stvari razvijale, še meni Černic. Ob tem je spomnil, da je italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni nedavno zagotovila Pahorju, da bo njena vlada ohranila naklonjeno stališče do slovenske manjšine, bo pa to odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bodo na odnos italijanske vlade do slovenske manjšine vplivali krajevni desničarski krogi, ki so bolj protislovensko nastrojeni, je med drugim menil Černic.

Novinarka hrvaške radiotelevizije HRT Kristina Pesić pa med najbolj aktualnimi zunanjepolitičnimi vprašanji med državama izpostavlja vstop Hrvaške v schengensko območje in s tem povezano vprašanje, ali bo Slovenija zaradi nezakonitih migracij vzpostavila mejne kontrole na slovensko-hrvaški meji, podobno kot jih je Avstrija na meji s Slovenijo. “O tem za zdaj ni nobene uradne potrditve, vemo pa, da je predsednik države v pretežni meri zadolžen tudi za izvajanje zunanje politike in to je eden od aspektov, ki nas zanima,” je poudarila med drugim. Na vprašanje, kako na Hrvaškem ocenjujejo Pahorjev mandat, pa odgovarja, da zelo pozitivno, še iz časov njegovih pogajanj z nekdanjo hrvaško predsednico Jadranko Kosor.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.