Pri merjenju krvnega tlaka doma mnogi delajo iste napake

Povišan krvni tlak je ena tistih zdravstvenih težav, ki se lahko dolgo časa razvija skoraj neopazno. Prav zato mu pogosto pravijo tudi "tihi ubijalec". Po ocenah naj bi imelo v Sloveniji hipertenzijo približno 40 do 45 odstotkov odraslih, pri čemer številni sploh ne vedo, da so njihove vrednosti previsoke.

Redno merjenje krvnega tlaka doma je zato lahko pomemben način spremljanja zdravja. Toda rezultat je uporaben le, če je meritev izvedena pravilno. Že majhne napake – od napačne velikosti manšete do govorjenja med merjenjem – lahko namreč vplivajo na končno številko.

Dr. Pauline Swift, specialistka nefrologije in predsednica združenja, je za Express izpostavila najpomembnejša pravila, ki jih je dobro upoštevati pri domačem merjenju.

Ni treba kupiti najdražjega merilnika

Pri izbiri naprave cena ni najpomembnejši dejavnik. "Ključno je, da gre za klinično potrjen avtomatski digitalni merilnik, ki krvni tlak meri na nadlakti. Takšne naprave so praviloma zanesljivejše od merilnikov, ki se namestijo na zapestje ali prst," pravi dr. Swift.

Dodaja, da je posebno pozornost treba nameniti tudi manšeti. Če je premajhna ali prevelika, lahko naprava pokaže napačen rezultat. Zato je pred nakupom pomembno preveriti priporočeno velikost glede na obseg nadlakti.

Pred meritvijo si vzemite nekaj časa

Tudi to, kar počnemo tik pred merjenjem, lahko vpliva na krvni tlak. Strokovnjakinja svetuje, da z merjenjem počakamo vsaj 30 minut po telesni aktivnosti, kajenju, uživanju hrane ali pitju kofeinskih napitkov, kot je kava.

Pred meritvijo je priporočljivo tudi obiskati stranišče. Poln mehur oziroma občutek nelagodja lahko namreč vplivata na izmerjeno vrednost, pravi dr. Swift.

Pravilen položaj telesa

Ena najpogostejših napak je, da človek merilnik vzame v roke takoj po prihodu domov, ko je še zadihan od hoje, stopnic ali drugih aktivnosti.

Pred meritvijo je bolje nekaj minut mirno sedeti. Hrbet naj bo naslonjen, stopala položena na tla, nogi pa naj ne bosta prekrižani. Roka, na kateri merimo tlak, mora počivati na stabilni površini, približno v višini srca.

Manšeta ne sodi čez oblačila

Za čim bolj zanesljiv rezultat mora biti manšeta nameščena neposredno na kožo nadlakti. Zato je praktično izbrati oblačila, ki omogočajo enostaven dostop do nadlakti, namesto da bi rokav tesno stiskal roko.

Manšeto je treba namestiti skladno z navodili proizvajalca. Praviloma naj bo njen spodnji rob približno dva centimetra nad komolcem. Med merjenjem naj bosta roka in dlan sproščeni.

Med merjenjem ne govorite

Tudi povsem običajen pogovor lahko vpliva na rezultat. Medtem ko naprava opravlja meritev, je zato najbolje ostati popolnoma pri miru in tiho.

Govorjenje, smejanje, žvečenje ali premikanje lahko spremenijo izmerjeno vrednost. Če je med meritvijo v prostoru še kdo, je bolje počakati, da naprava konča svoje delo, in se šele nato pogovarjati.

Ena meritev pogosto ni dovolj

Krvni tlak ni ves dan enak. Spreminja se glede na telesno dejavnost, stres, počitek in številne druge dejavnike. Zato ena sama meritev ne pove nujno dovolj o tem, kakšen je naš običajni krvni tlak.

Priporočljivo je, da meritev ponovimo dva- do trikrat, pri čemer med posameznimi meritvami počakamo približno eno do dve minuti. Če je prva vrednost občutno višja od naslednjih, lahko poznejši meritvi ponudita bolj realno sliko.

Za spremljanje krvnega tlaka se pogosto priporoča tudi merjenje zjutraj in zvečer več zaporednih dni. Takšen dnevnik lahko zdravniku pomaga pri presoji, ali gre za trajno povišan krvni tlak ali zgolj za občasna nihanja.

Številke si je vredno zapisovati

Po končani meritvi ni dovolj, da si številko samo ogledamo in nato pozabimo nanjo. Pomemben je predvsem vzorec skozi čas.

Rezultate lahko shranjujemo v pomnilnik naprave, aplikacijo na telefonu ali jih zapisujemo na papir. Koristno je, da meritve opravljamo približno ob istem času dneva, saj so tako rezultati med seboj lažje primerljivi.

Na začetku je priporočljivo preveriti krvni tlak na obeh rokah. Če se izkaže, da je na eni roki vrednost dosledno višja, naj se prihodnje meritve izvajajo na tej roki.

Kaj pravzaprav pomenita obe številki?

Krvni tlak je zapisan z dvema vrednostma, izraženima v mmHg. Višja oziroma prva številka predstavlja sistolični tlak, nižja druga pa diastolični tlak.

Na splošno se kot nizek krvni tlak pogosto navaja vrednost pod 90/60 mmHg, medtem ko se vrednosti okoli 90/60 do 120/80 mmHg običajno štejejo za normalne. Pri ocenjevanju hipertenzije pa je pomembno tudi, kje je bila meritev opravljena.

Po navedenih merilih se za visok krvni tlak šteje vrednost 140/90 mmHg ali več v zdravniški ordinaciji oziroma 135/85 mmHg ali več pri domačem merjenju.

Pomembno pa je, da ene same povišane meritve ne razumemo kot dokončne diagnoze. Če so vrednosti večkrat povišane, je smiselno rezultate pokazati zdravniku, ki lahko presodi, ali so potrebne nadaljnje meritve oziroma zdravljenje.

Pravilno domače merjenje tako ni zahtevno, vendar zahteva nekaj discipline. Miren položaj, ustrezna manšeta, nekaj minut počitka in več zaporednih meritev lahko pomenijo razliko med naključno številko in podatkom, ki zares pomaga oceniti stanje krvnega tlaka.