Đokovićev sin se je pritoževal, da mu je dolgčas: tenisačev odgovor je hit

Ko otroku postane dolgčas, je marsikateri starš hitro pripravljen poiskati rešitev. Telefon, risanka, igrača, knjiga ali kakšna nova dejavnost – karkoli, samo da se otrok ne bi dolgočasil. Srbski teniški zvezdnik Novak Đoković pa na dolgčas gleda precej drugače.

Eden najboljših teniških igralcev vseh časov je v podkastu On Purpose spregovoril tudi o očetovski vlogi in o tem, zakaj meni, da otrokom ni treba vedno zapolniti vsake proste minute. Po njegovem mnenju je lahko prav dolgčas pomemben del odraščanja.

Đoković je ob tem opisal pogovor s svojim desetletnim sinom. Družina je imela za seboj izjemno aktiven dan – bili so ob jezeru, igrali namizni tenis in nogomet ter se odpravili na vožnjo s kajakom. Po več urah različnih dejavnosti je sin prišel do očeta in mu povedal, da mu je dolgčas.

Đoković ga ni poskušal takoj zamotiti.

Namesto tega mu je pojasnil, da je povsem v redu, če mu je dolgčas. Otrok je imel za seboj že zelo pestro dopoldne, zato po njegovem mnenju ni bilo nobene potrebe, da bi moral takoj poiskati novo zabavo.

"Ni ti treba takoj vzeti telefona"

Đoković je prepričan, da se morajo otroci naučiti tudi preživljati čas sami s seboj. Če jim postane dolgčas, rešitev ni nujno v telefonu, knjigi ali drugi aktivnosti.

Kot je pojasnil, je lahko dovolj že to, da otrok sede na klop, nekaj popije in pogleda v nebo. Morda se sliši preprosto, vendar je v času nenehne digitalne stimulacije takšno vedenje vse manj samoumevno.

Prav tukaj vidi Đoković pomembno lekcijo.

Dolgčas po njegovem ni nekaj, kar bi morali starši za vsako ceno odpraviti. Lahko je trenutek, ko otrok ostane sam s svojimi mislimi in se mora sam odločiti, kaj bo počel.

Ko ni zabave, se začne ustvarjalnost

Podobno ugotavljajo tudi raziskovalci, piše Nova.rs. Raziskava, objavljena pri založbi Springer Nature, izpostavlja možnost, da lahko dolgčas otroke spodbudi k razvijanju ustvarjalnosti, domišljije, prilagodljivosti in sposobnosti reševanja problemov.

Ko otrok nima pripravljene dejavnosti, ki bi mu takoj pritegnila pozornost, je prisiljen uporabiti lastne ideje. Iz navidezno praznega časa lahko tako nastane igra, nova zamisel ali rešitev za težavo.

Raziskovalci sicer opozarjajo, da še ni dokončno dokazano, da dolgčas neposredno vodi do boljšega duševnega zdravja ali večje samostojnosti v poznejšem življenju. Ideja pa je zanimiva predvsem zato, ker opozarja na nekaj, kar odrasli pogosto spregledamo: otrokom ni treba zapolniti vsakega trenutka.

Starši imajo lahko od tega koristi

Manj načrtovanih aktivnosti ni nujno dobro samo za otroke. Tudi starši lahko pridobijo nekaj dragocenega – čas.

Če ni treba vsakega popoldneva zapolniti z novo dejavnostjo, izletom ali zabavo, je lahko družinsko življenje manj stresno, hkrati pa lahko družina porabi manj denarja.

Največji izziv je pogosto trenutek, ko otrok reče: "Dolgčas mi je."

Takrat je najlažje ponuditi telefon ali televizijo. Toda namesto takojšnje rešitve lahko starš otroka vpraša, kaj bi lahko naredil sam. Še bolje je, če mu pokaže, da dolgčas ni težava, ki jo mora vedno rešiti nekdo drug.

Đoković želi, da bi se njegova otroka znala ustaviti

Prav to je eno ključnih sporočil Đokovićevega razmišljanja. V svetu, kjer so otroci skoraj ves čas obkroženi z vsebinami, obvestili, igrami in drugimi oblikami zabave, se je pomembno naučiti tudi – ničesar ne početi.

"To je veliko lažje reči kot storiti," je priznal Đoković, ko je govoril o tem, da bi si želel, da bi si njegova otroka znala dovoliti dolgčas.

Po njegovem mnenju je namreč prav v takšnih trenutkih več prostora za ustvarjalnost in razmišljanje. Ko telefon in druge naprave utihnejo, se lahko človek prvič zares sreča z lastnimi mislimi.