Kaj se zgodi, ko postanemo darovalec organov?

Kdo lahko po smrti postane darovalec? Kako zdravniki ugotovijo, da človeka ni več mogoče rešiti? Kakšno vlogo imajo svojci in kako se odloči, kdo bo prejel organ?

V podkastu Zdravje z Alenko Kesar dr. Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija-transplant, pojasnjuje, kako poteka darovanje organov po smrti, zakaj je možgansko smrt svojcem pogosto težko razumeti in zakaj je pomembno, da svojo odločitev povemo najbližjim.

Če bi podkast raje poslušali, lahko to storite spodaj:

Darovalec je lahko tudi človek v visoki starosti

Za darovanje organov ni določene zgornje starostne meje, darovalec je lahko tudi človek, starejši od 90 let. Odločilni so zdravstveno stanje in primernost organov. Po smrti je mogoče darovati srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušno slinavko, med tkivi pa denimo roženice.

Eden od pogojev za posmrtno darovanje je lahko potrjena možganska smrt, dokončna in nepovratna odpoved možganov. Za svojce jo je pogosto težko razumeti, saj človek zaradi podpore z aparaturami na pogled ni videti mrtev.

"Videti nekoga možgansko mrtvega laiku ni enostavno sprejeti, da je oseba res mrtva. Vidite še vedno premikanje prsnega koša zaradi mehanske ventilacije, koža je še vedno topla, ohranja se normalna telesna temperatura, vidite tudi, da srce še vedno utripa," pojasnjuje Gadžijev.

Zdravljenje in darovanje sta strogo ločena: najprej naredijo vse, da bi človeka rešili, šele po ugotovljeni smrti se lahko začne postopek darovanja. Svojcem po potrebi pokažejo tudi dodatne preiskave, ki potrjujejo možgansko smrt, pogovor o darovanju pa pride na vrsto šele, ko sprejmejo, da je smrt nepovratna.

Kaj boste še slišali v tej epizodi?

• kdo lahko po smrti postane darovalec organov
• kako zdravniki potrdijo možgansko smrt
• zakaj je svojo odločitev dobro povedati najbližjim
• kako poteka izbira prejemnika organa
• zakaj prvi na čakalnem seznamu ne dobi nujno razpoložljivega organa
• kako je poskrbljeno za anonimnost darovalcev in prejemnikov

Vaše odločitve v času življenja ne more videti nihče

V nacionalnem registru je bilo julija 2026 za darovanje opredeljenih 18.089 ljudi. Podatek je za časa življenja zaklenjen in ni viden na kartici zdravstvenega zavarovanja, osebnemu zdravniku ali v drugih zdravstvenih evidencah, po smrti pa ga lahko preveri le pooblaščena oseba.

"Vsak lahko svojo željo tudi vpiše in to je tisto, kar želimo, zato da je svojcem potem lažje. Ko vi to željo vpišete, je zaklenjena, dostopa se lahko do tega samo po vaši smrti in to je prva stvar, ki jo potem lahko naš koordinator vidi," pojasnjuje Gadžijev.

Pomembno pa je tudi, da svojo voljo povemo najbližjim. Če jo poznajo, jim je v enem najtežjih trenutkov prihranjeno vprašanje, kaj bi si pokojni želel.

Darovalec in prejemnik ostaneta anonimna

Svojci lahko izvedo, kateri organi so bili uspešno presajeni in v kateri državi, ne pa identitete prejemnika. Anonimnost ščiti obe strani: družini darovalca omogoča žalovanje brez navezovanja na prejemnika, njega pa varuje pred občutkom, da mora nase prevzeti bolečino družine umrlega.

Darovanje organov spremljajo tudi strahovi in nezaupanje, zato Gadžijev svetuje, naj ljudje informacije iščejo pri verodostojnih virih.

"Absolutno sprejmemo te pomisleke in še bolj bi bili zadovoljni, če bi se obrnili direktno na nas, raje, kot da se po nekih kuloarjih prenašajo od človeka do človeka neke polresnice, neresnice. Želel bi, da pogledajo verodostojne informacije. O vseh stvareh govorimo odkrito, podprto z znanstvenim raziskovanjem, in sistem je zasnovan na izjemno varen način," poudarja.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko spremljate vsako nedeljo na N1 ter na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.