Navzoči na današnji seji komisije za nadzor javnih financ so izpostavili pomen evropskega denarja za Slovenijo. Razprava je tekla o črpanju evropskih sredstev, vlado pa so pozvali k obveščanju javnosti o napredku pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost ter okrepitvi aktivnosti za črpanje sredstev iz kohezijskega sklada.
V preteklosti je bila Slovenija zelo neuspešna pri črpanju evropskih sredstev, je na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ opozoril predsedujoči Jernej Vrtovec (NSi) ter dodal, da je ta denar eden od ključnih stebrov prihodkovne strani državnega proračuna. “Zato je pomembno, da se črpajo učinkovito, dobro, kakovostno in za pametne projekte,” je utemeljil uvrstitev te točke na dnevni red današnje seje komisije.
Spomnil je na podatek, da so bili proračunski prihodki v prvih dveh mesecih letos za 7,4 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, pri čemer so bili prilivi iz evropskega proračuna nižji za kar 42,8 odstotka. “Mene to skrbi,” je dejal ter predstavnika pristojnih ministrstev vprašal, kaj bo vlada storila, da bomo do konca leta bolj podjetni na tem področju.
Iz načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je EU oblikovala v odzivu na pandemijo covida-19, da bi si članice s pomočjo tega denarja lahko opomogle po zdravstveni krizi in se z reformami pripravile na morebitne bodoče krize, je Sloveniji na voljo 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Nikolina Prah s finančnega ministrstva je povedala, da bomo prvih 50 milijonov evrov prejeli aprila, potem ko je evropski komisar Paolo Gentiloni v sredo ob obisku v Sloveniji sporočil, da je Evropska komisija podala pozitivno predhodno oceno za ta zahtevek.
Slovenija sicer z oddajo zahtevkov za izplačilo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost zamuja. Prva dva zahtevka bi morali v Bruselj poslati že junija lani, a smo prvega šele oktobra, drugi pa se še pripravlja. Krivdo za ta zaostanek je pripisala določitvi časovnice, s katero, kot je dejala, “nekaj ni bilo najbolj v redu”.
Državna sekretarka je ob tem spomnila, da je Slovenija načrt za okrevanje in odpornost pripravljala in sprejemala v letu 2021, torej v času prejšnje vlade. Mejnike in cilje kot tudi projekte v njem je torej določila prejšnja vlada, sedanja vlada pa jih mora izvrševati, pri čemer so za morebitne prilagoditve določena stroga merila na ravni Evropske komisije, je dejala.
“Skrbi in opozorila so odveč”
Večji napredek je pri črpanju kohezijskih sredstev. “Skrbi in opozorila, da se sredstva iz zaključujočega finančnega okvira ne bodo počrpala, so odveč,” je zagotovil Marko Koprivc z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Do danes smo počrpali 86 odstotkov sredstev iz programskega obdobja 2014-2020 in smo med boljšimi po črpanju med članicami, je dejal. Prepričan je, da jih bomo do izteka upravičenosti, to je do konca leta 2023, počrpali v celoti.
Uspešno črpanje in izvedbo v načrtu za okrevanje in odpornost zastavljenih infrastrukturnih projektov po Vrtovčevih besedah zavirajo dolgotrajni postopki umeščanja v prostor in javnih naročil. Zato se mu zdi potrebna interventna zakonodaja, ki bi te postopke pospešila in poenostavila. “Vsak, ki ima pet minut časa, ustavi določeno gradnjo, pa četudi so od tega odvisna evropska sredstva, kot se je to zgodilo na tretji razvojni osi jug,” je dejal.
S tem se je strinjal poslanec Franc Props (Svoboda). “Na področjih, kjer sami sebe omejujemo zaradi zakonodaje in predpisov, bomo morali tudi v parlamentu storiti potrebne korake,” je dejal. “Vsi, ki smo v tej sobi, stremimo k istemu cilju, to je, da je načrt za okrevanje in odpornost čim bolj učinkovito počrpan,” pa je dejal Lenart Žavbi (Svoboda).
Člani komisije so na koncu sklenili vlado soglasno pozvati, naj jim v 30 dneh posreduje seznam tveganih projektov, mejnikov in ciljev pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Vzpostavi naj tudi transparenten sistem sprotnega obveščanja javnosti o izpolnjenosti zastavljenih mejnikov in ciljev pri izvajanju tega načrta in okrepi aktivnosti za zmanjšanje zaostanka za povprečjem EU pri črpanju sredstev iz kohezijskega sklada za preteklo programsko obdobje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje