Hrana in brezalkoholne pijače so tudi avgusta največ prispevale k letni inflaciji. Cene življenjskih potrebščin so bile za 6,2 odstotka višje kot pred enim letom, medtem ko so bile hrana in brezalkoholne pijače dražje kar za 10,4 odstotka. Kako dolgo nas bosta še spremljali draga hrana in pijača? Kdo bo cene do konca leta še zvišal in zakaj?
Letna rast cen življenjskih potrebščin je avgusta znašala 6,2 odstotka. To je občutno nižje kot avgusta lani, ko je inflacija dosegla 11,5 odstotka, a še vedno visoko. Evropska centralna banka si kot cilj zastavlja dva odstotka.
Stopnja inflacija se zdaj že več kot leto dni znižuje, vseeno pa v oči bodejo vse višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Te so bile prejšnji mesec medletno dražje kar za 10,4 odstotka in imajo največji vpliv na skupno rast cen.
Hrano draži nervoza na trgu
Zvišanje cen hrane je po besedah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja vedno prva reakcija v obdobju negotovosti in tveganj – eno takšnih se je v Evropi začelo po ruskem napadu na Ukrajino. V tem času se povečujejo zaloge, dogajanje pa spremljajo še špekulacije, pravi.
Trg, tako Kuhar, ostaja razburkan, zato so nervozni tudi njegovi deležniki – kupci, prodajalci, mlinarji, peki, kmetje. “Silnice, ki oblikujejo cene, so ravno tako napete in nelogične. V tem obdobju se vedno zvišujejo cene,” povzame pretekle in trenutne razmere.
Povišanje cen je neizogibno za pivovarje
Stanje na trgu na podoben način opišejo tudi v Pivovarni Laško Union, kjer so zaradi zaostrenih pogojev poslovanja letos zvišali cene svojih izdelkov za hotele, restavracije in gostilne. “V letu 2022 so namreč številne panoge občutile spremembe na globalnih nabavnih trgih skozi rast vhodnih stroškov v vseh členih oskrbovalne verige. Tudi živilska podjetja, vključno z družbo Pivovarna Laško Union, smo zaznala visoko rast cen surovin, energentov, embalaže in transporta, kot zadnji dejavnik pa h krepitvi inflacije prispeva tudi dvig minimalnih plač,” navajajo.
Največji slovenski pivovar poudarja še, da je oblikovanje končnih maloprodajnih cen izdelkov na prodajnih mestih v domeni trgovcev, sami pa poskušajo stroškovne šoke nevtralizirati z internimi ukrepi.
“Ker zaostreni pogoji poslovanja vztrajajo že drugo leto zapored, lahko z doseženimi prihranki iz internih ukrepov le delno nevtraliziramo učinke inflacije. Povišanje cen naših izdelkov je zato neizogibno, da ne ogrozimo stabilnosti in vzdržnosti poslovanja podjetja,” še navajajo v Pivovarni Laško Union.
Pečjak: Cenejša pšenica, a dražja zelenjava
Povprečna cena surovin se je medtem nekoliko stabilizirala v Pekarni Pečjak. Direktor Silvester Pečjak izpostavlja, da na eni strani prihaja do velikega padca cen pšenice, na drugi pa se stvari občutno dražijo, še najbolj zelenjava. Številni slovenski kmetje so namreč izkoristili lanske državne odkupe pšenice, ki so napihnili njeno ceno, to pa letos zbija prihod poceni ukrajinskega žita. Zaradi dobre cene so se za pridelavo pšenice odločili tudi nekateri pridelovalci krompirja, zato je tega danes manj, kar viša njegovo ceno.
Pekarna Pečjak ima višje stroške tudi zaradi dražjih jajc, saj so, kot trdi vodja pekarne, med največjimi porabniki jajc v Sloveniji. Večinsko namreč delajo zamrznjene proizvode, zato moka niti ni njihov osrednji strošek.
Pečjak poudarja, da rast cen še vedno poganja draga energija: “Pred pandemijo je bila najnižja cena naftnih derivatov en evro, megavatna ura elektrike je bila 55 evrov. Danes jo imamo različno zakupljeno, ampak cene so od 150 evrov za megavatno uro za prihodnje leto do 450 evrov za letos.”
Kljub temu Silvester Pečjak verjame, da hrane za zdaj ne bodo dražili. Višanja cen izdelkov do konca leta ne načrtujejo niti v pekarni Žito.
Mlinotestu se draži glavna surovina za testenine
Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal pa pravi, da ajdovsko podjetje že zdaj ne prispeva več k inflaciji. “Glavnino izdelkov tako trgovcem kot javnemu sektorju pa tudi kupcem v tujini prodamo prek tenderjev, ki jih ti razpisujejo. Treba se je prilagajati konkurenci, ampak v pekarsko-mlinarski in testeninarski branži v zadnjih mesecih podražitev ne beležimo,” je jasen.
K temu je prispeval tudi letošnji padec cene osnovne surovine Mlinotesta, to je pšenice. A Kobal ob tem spomni na slabo letino pšeničnega zdroba durum, ki je glavna in osnovna sestavina za testenine. “Tukaj je bilo dno doseženo v sredini leta, zdaj pa so se zaradi informacij o zelo slabi letini v Kanadi, ki je največja izvoznica te surovine, trendi obrnili navzgor. Koliko navzgor bo to šlo in do kdaj, je težko povedati,” pravi in dodaja, da so med stroški, ki so v podjetju še vedno pod inflacijskimi pritiski, tudi storitve in stroški dela.
Putin in Erdogan brez novega dogovora o izvozu ukrajinskega žita
V Sočiju sta se v ponedeljek srečala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan. Na prvem srečanju po turških predsedniških volitvah sta se voditelja pogovarjala tudi o ukrajinskem žitu, vendar dogovora o izvozu nista dosegla. Ruska stran namreč ostaja pri svojem stališču, da mora biti najprej odpravljena omejitev njenega kmetijskega izvoza. Erdogan, ki je z Združenimi narodi pripravil nov sveženj predlogov za oživitev sporazuma, kljub temu pravi, da lahko rešitev dosežejo kmalu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje